Po zaprtju volišč ob 19. uri so mediji in volilni štabi začeli objavljati prve vzporedne izide oziroma exit polle, ki jih izvajajo raziskovalne agencije in tudi politične stranke same.
Po teh prvih projekcijah trenutno vodi Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki naj bi osvojilo okoli 30 poslanskih mandatov, medtem ko naj bi SDS Janeza Janše zaostajala z okoli 27 poslanci. To bi pomenilo relativno zmago levega bloka, vendar še vedno precej daleč od absolutne večine, za katero je v 90-članskem Državnem zboru potrebnih 46 sedežev.
Volitve so sicer potekale v izjemno polariziranem ozračju. Kampanjo so zaznamovali tesen obračun med Robertom Golobom in Janezom Janšo, očitki o tujem vmešavanju, omenjanje afere Black Cube in domnevnih prisluškovanj, rekordna gledanost predvolilnih soočenj na POP TV in TV Slovenija ter intenzivna razprava o korupciji, stanovanjih, zdravstvu in evropski usmeritvi Slovenije.
Tudi predvolilne ankete različnih agencij, med njimi Valicon, Parsifal in Info360, so v zadnjih tednih kazale zelo izenačen boj. V določenih obdobjih je imela rahlo prednost SDS, ki se je gibala okoli 25 do 29 odstotkov, v zadnjih dneh kampanje pa se je tehtnica začela nagibati v korist Gibanja Svoboda, ki naj bi dosegalo med 24 in 28 odstotki podpore. Tudi stavni trgi, kot je Polymarket, so v samem finišu rahlo prednost pripisovali Golobu.
Prvi vzporedni rezultati zdaj nakazujejo, da se je levi volilni blok – Gibanje Svoboda, SD in Levica – očitno uspel učinkovito zmobilizirati. Na drugi strani desni blok, v katerem so SDS, NSi/SLS/Fokus in Demokrati, za zdaj ni dosegel preboja, ki ga je pričakoval del njihovega volilnega tabora.
Veliko pozornosti bo v nadaljevanju usmerjene tudi v rezultat Anžeta Logarja in njegovih Demokratov, pa tudi v izplen NSi ter morebitno vlogo manjših strank, kot so Vesna, Resnica in druge. Prav ti mandati bi lahko bili odločilni pri tem, kdo bo lahko sestavil prihodnjo vlado.
Uradni izidi Državne volilne komisije bodo znani v prihodnjih urah in dneh, pri čemer imajo vzporedni izidi običajno natančnost okoli ±2 do 3 odstotke. Po prvih ocenah naj bi bila volilna udeležba med 60 in 65 odstotki, kar je primerljivo z volitvami leta 2022.
Slovenijo tako čaka napeta volilna noč, polna štetja glasov, prvih odzivov in političnih izračunov. Bo Robert Golob ubranil premierski položaj ali pa bo Janez Janša po štirih letih v opoziciji znova uspel sestaviti vlado?
Kolikokrat so torej pokazale popolnoma napačnega zmagovalca?
V Sloveniji so vzporedne volitve (exit polli) pri parlamentarnih volitvah v zadnjih 20+ letih zelo redko pokazale napačnega zmagovalca – v praksi skoraj nikoli v smislu, da bi zamenjali prvo in drugo mesto ali celo napovedali popolnoma napačno relativno zmago.
Iz zgodovine (parlamentarne volitve od 2000 naprej):
2022: Mediana (za RTV in POP TV) je napovedala Golobovo zmago z 35,8 % in 42 poslanci – končni rezultat je bil 34,45 % in 41 poslancev. Napaka je bila minimalna (znotraj 1–2 odstotka), zmagovalec pravilno napovedan. Velja za eno najnatanejših v zadnjih letih.
2018: Vzporedne volitve so pravilno pokazale SDS na prvem mestu (okoli 24–25 %), končno je SDS osvojila največ glasov, a ni sestavila vlade.
2014: Exit polli so pravilno napovedali zmago Mira Cerarja (SMC) kot presenečenje – pravilno prvo mesto.
2011: Prav tako brez večjih zamenjav zmagovalca.
2008: SDS je bila napovedana kot močna, a je zmagala Zares/LDS/SD koalicija – tu so bile napovedi solidne, brez drastične napake v vrstnem redu.
Kolikokrat so torej pokazale popolnoma napačnega zmagovalca?
0-krat v zadnjih 6 parlamentarnih volitvah (2004–2022), kjer bi zamenjali prvo in drugo mesto ali napovedali napačno stranko kot relativno zmagovalko.
Napake so bile običajno v obsegu 1–4 odstotne točke pri posameznih strankah, včasih podcenijo manjše stranke ali precenijo udeležbo, a vrstni red na vrhu je skoraj vedno držal.
Spremljajte nas za najnovejše posodobitve.