Evropska komisija je prvič javno priznala, da so bila cepiva proti covidu-19 odobrena brez popolnih podatkov o varnosti in učinkovitosti.
Cepiva so prejela t. i. pogojno dovoljenje, kar pomeni, da so bila v pandemičnih razmerah sproščena na trg, čeprav celostni varnostni dosjeji še niso obstajali.
V pogodbah z družbama BioNTech in Pfizer je bilo zapisano, da so dolgoročni učinki in morebitni neodkriti stranski učinki neznani – države članice pa so vseeno sprejele tveganje.

Poslanec Hauser: “Državljani so bili poskusni zajčki”
Avstrijski evropski poslanec Gerald Hauser (FPÖ) je odločitev ostro kritiziral in opozoril, da javnost o teh tveganjih ni bila ustrezno obveščena. Po njegovem mnenju je bilo s tem kršeno načelo informirane privolitve, saj so ljudje prevzeli posledice, medtem ko so farmacevtska podjetja uživala pravno imuniteto pred tožbami.
Etika in odgovornost
Podporniki EU odločitev upravičujejo s sklicevanjem na nujne razmere pandemije, v katerih naj bi cepiva rešila milijone življenj. Kritiki pa poudarjajo, da je bil način odobritve moralno sporen – zaradi pomanjkanja transparentnosti, prikritih klavzul v pogodbah ter nerazkritih tveganj za posameznike.
Primer je znova odprl vprašanje, ali so evropske institucije v imenu “večjega dobrega” zanemarile pravico ljudi do resnice in svobodne odločitve.
