V Sloveniji je pretresla javnost ena najhujših zgodb o zanemarjanju in mučenju otrok v zadnjih letih. Natakarica iz Primorske, stara okoli 52 let, je bila na Koprskem okrožnem sodišču obsojena zaradi hudega zanemarjanja mladoletnih sinov in kršitve prepovedi telesnega kaznovanja. Kljub grozljivim dejanjem, ki so trajala skoraj šest let in pol (od januarja 2011 do junija 2018), ji ni bila izrečena zaporna kazen – sodišče jo je “zaščitilo” s pogojno obsodbo.
Otroštvo dveh sinov je bilo polno strahu, lakote, pretepanja, poniževanja in hudega duševnega trpinčenja. Starejši sin je izpovedal, da ga je mati od 12. leta dalje tudi spolno zlorabljala. Med najodvratnejšimi poniževanji je bilo ukazovanje, naj čisti straniščno školjko, nato pa jo liže in ovoha, da preveri, ali je res čista. To ni bil osamljen primer – takšna dejanja so bila del vsakdana.
Mati je sinova omejevala tudi pri osnovnih potrebah: hrani, vodi, ogrevanju in elektriki. Starejšega je med učenjem porivala, mu z roko tolkla po stikalu za luč in ga fizično kaznovala, če ni sledil njenim absurdno strogim pravilom. Mlajši sin ni bil prizanesen – oba sta živela v stalnem prestrašenem stanju.
Kakšna je bila kazen?
Državna tožilka je predlagala večletno zaporno kazen, a sodišče ni sledilo. Ženski je bilo za dve kaznivi dejanji zanemarjanja mladoletnih oseb izrečeno enotno dve leti zapora – eno leto in pol za starejšega sina ter deset mesecev za mlajšega – a v celoti pogojno s preizkusno dobo treh let. V zapor ne bo šla, če v treh letih ne bo ponovila kaznivega dejanja.
Sodišče je delno ugodilo tudi premoženjskopravnim zahtevkom oškodovancev: mati bo morala starejšemu sinu plačati 8.000 evrov, mlajšemu pa 4.000 evrov odškodnine za pretrpljeno duševno bolečino in škodo. Presežek zahtevkov (če bosta sinova zahtevala več) ju sodišče napotilo na civilno pravdo.
Sodba še ni pravnomočna – obstaja možnost pritožbe na višje sodišče, tako s strani obrambe kot tožilstva.
Ozadje in kontekst
Postopek na Koprskem okrožnem sodišču se je začel že leta 2022 in je bil za javnost zaprt zaradi varovanja osebnih podatkov mladoletnikov (takrat še otrok, danes že polnoletnih ali skoraj polnoletnih). Po razhodu s partnerjem je mati izgubila skrbništvo – sinova sta bila dodeljena očetu, ona pa je imela določene stike. Kljub temu je v času stikov in prej izvajala sistematično psihično in fizično nasilje.
Primer je ponovno razvnel razpravo o ustreznosti kazni za hudodelstva zoper otroke v Sloveniji. Mnogi opozarjajo, da pogojne kazni v takšnih primerih ne odvračajo dovolj močno in ne dajejo občutka pravičnosti žrtvam.
Gre za enega najbolj pretresljivih primerov starševskega nasilja v zadnjem obdobju – in žal ni osamljen. Slovenske novice, Žurnal24 in N1 so poročali o podobnih zgodbah, ki kažejo na sistemske težave pri zaščiti otrok pred nasiljem v družini.
Opomba: V članku so uporabljeni podatki iz javno dostopnih medijskih poročanj. Imena in natančnejše osebne podatke zaradi varovanja identitete žrtev in zakona o medijih ne navajamo.