Brutalni napad pri nakupovalnem centru
V noči na 13. avgust je pri trgovskem centru Tuš na Topliški cesti v Novem mestu skupina Romov napadla mladoletnika. Njegova mati je v izpovedi za Planet T
V razkrila podrobnosti pretresljivega dogodka, ki je njenega sina zaznamoval za vedno.
Po njenih besedah sta sin in njegov prijatelj stala ob skuterju, ko se jima je približala skupina mladih Romov. Najprej so ju spraševali, ali imata marihuano. Nato je eden izmed njih sinu ponudil denar, da bi se zapeljal s skuterjem, a je ta zavrnil. Ko so se umaknili, se je eden vrnil, slekel jopico in začel pretepati njegovega prijatelja.
Sin je poklical številko 112, a je vodja tolpe to opazil in začel vpiti. Nato so fanta obkolili, ga pritisnili ob steno, udarjali s pestmi in brcali v glavo. Eden izmed napadalcev mu je držal roke, da se ni mogel braniti.
Rop in ponižanje
Ko je bil že na tleh, so mu izmaknili telefon, ključe skuterja in iz denarnice vzeli 300 evrov. Telefon je moral odkleniti s kodo. Dva napadalca sta se odpeljala s skuterjem, ostali so pobegnili. Policija je prišla le dve minuti po napadu.
Mati se je ob pogledu na sina v bolnišnici zlomila:
“Njegov obraz je bil povsem razbit, pljuval je kri. Moj otrok ni več isti. Spi podnevi, ponoči je buden. Zaprl se je v svojo sobo in skoraj nič ne je.”
Psihične posledice hujše od telesnih
Čeprav so mu v bolnišnici oskrbeli poškodbe, so psihične rane ostale. Mati je že poiskala psihoterapevtsko pomoč zase in za sina, saj se je mladenič umaknil v izolacijo in se bori s hudim strahom.
Policija prijela enega napadalca, a rešitve ni
Policija je v zvezi z napadom aretirala 22-letnega Sebastijana Brajdiča, ki je zdaj v priporu. Toda javnost se upravičeno sprašuje, ali je to dovolj.
Primer znova razgalja neućinkovitost pravne države – storilce se sicer ujame, a sistemskih rešitev ni. Medtem ko notranji minister Boštjan Poklukar javnosti zagotavlja, da je Slovenija varna država, starši na terenu živijo v povsem drugi resničnosti: strahu pred nasiljem, ki se ponavlja.
Vsak tak napad je več kot osebna tragedija – je sramotno ogledalo države, ki dopušča, da otroci postajajo žrtve brutalnega nasilja. Brez jasne zakonodaje, brez učinkovitih mehanizmov in brez pogumnih odločitev oblasti se bodo podobne tragedije nadaljevale.
Slovenija ne bo varna, dokler oblast ne bo zaščitila najšibkejših – otrok in mladih, ki imajo pravico do varnega odraščanja.