SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Letos bo Miklavževanje v tem tradicionalnem slovenskem kraju nekoliko drugačno. Organizatorji so namreč sprejeli odmevno odločitev: parkljev ne bo. Namesto strašnih obrazov in rožljanja verig bodo otroci srečali le Miklavža in angelčke. Razlog? Prijaznejša izkušnja za mlajše otroke, ki naj bi se ob preteklih dogodkih prestrašili do solz.
Toda ali to pomeni, da izgubljamo nekaj, kar je bilo stoletja del naše kulture?
In še ena sj ni res pa je 🤮🤮 @luka_simonic @BojanPozar @JJansaSDS @Embportal v Sloveniji bodo pomalen vse prepovedal 🇸🇮😡🇸🇮😭😭😭 @Nova24TV @andrej_kosi @pers_luka ! Zadni naj luč Ugasne v 🇸🇮😳🙃 pic.twitter.com/nZoRyuHqbk
— Nemaram levih indijancov Ponosen Državljan🇸🇮 (@sajpateves) December 3, 2024
Zakaj so parklji sporna tema?
Parklji, ti zlovešči spremljevalci Miklavža, že stoletja predstavljajo opomin na pomen dobrega vedenja. Njihova naloga je bila preprosta: strašiti poredne otroke in hkrati opozarjati na posledice slabih dejanj. A z vedno bolj občutljivo družbo se pojavlja vprašanje: ali je strašenje res najboljši način za vzgojo?
Mnenja staršev
- Za parklje:
- “Brez parkljev Miklavž preprosto ni isti,” pravi ena izmed mam.
- “Otroci se morajo naučiti soočanja s strahom. To je del življenja.”
- Proti parkljem:
- “Moj otrok je dobil nočne more po srečanju s parkljem,” opozarja mama dveh otrok.
- “Otrokom ni treba izkusiti travm, da bi razumeli razlike med prav in narobe,” dodaja drug starš.
Odločitev Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici
Organizatorji pojasnjujejo, da so spremembo uvedli zaradi številnih pritožb staršev, ki svojih otrok ne bi pripeljali na dogodek, če bi bili tam parklji.
“Ne želimo otrok pomehkužiti, ampak jim omogočiti prijetno izkušnjo. Miklavževanje naj bo lep spomin, ne travmatična izkušnja,” so zapisali v izjavi.
Kaj pa tradicija?
Organizatorji poudarjajo, da spoštujejo tradicijo, vendar si želijo, da bi bila ta prilagojena sodobnemu času. Parklji naj ne bi igrali osrednje vloge, temveč le simbolično opominjali na odgovornost.
Kaj pravijo strokovnjaki?
- Psihologi opozarjajo na škodljive učinke pretiranega strašenja.
- Dr. Maja Potočnik, otroška psihologinja: “Prekomerno strašenje lahko pri mlajših otrocih povzroči tesnobo, krivdo in dolgotrajne strahove.“
- Dodaja, da mora biti vloga staršev pri soočanju s strahovi ključna in usmerjevalna.
- Kulturna antropologinja dr. Ana Kavčič: “Parklji so simbolika, ki jo lahko prilagodimo sodobnemu času. Ni nujno, da so strašni – lahko so zgolj opomin na odgovornost.“
- Janez Bogataj, poznavalec slovenske tradicije:
“Če črtate ob Miklavžu parklje, to potem ni več Miklavž. Prav razmerje med dobrim in zlim je ključ do tega običaja.“
Je to konec strahu in tradicije?
Miklavževanje brez parkljev odpira vprašanje: ali tradicijo prilagoditi sodobnim vrednotam ali jo ohraniti v izvorni obliki?
- Nasprotniki spremembe:
- Opozarjajo, da s takimi potezami izgubljamo čar in značaj praznikov.
- “Kmalu bodo Miklavža nadomestili z dogodki, ki so primerni le za Instagram,” meni eden izmed komentatorjev.
- Podporniki spremembe:
- Trdijo, da so takšne prilagoditve nujne za sodobno vzgojo, kjer strah ne igra več ključne vloge.
- “Otroci morajo imeti pozitiven spomin na Miklavževanje, ne občutka krivde ali tesnobe,” pravi terapevtka Špela Reš.
Kam vodi ta sprememba?
Letos bo Miklavževanje v Svetem Juriju ob Ščavnici gotovo bolj prijazno do otrok. A vprašanje ostaja: Ali lahko tradicija preživi brez svojih grozljivih elementov?
Kaj menite vi?
- Ste za prijaznejše Miklavževanje brez parkljev?
- Ali menite, da je strah ključen del vzgoje in tradicije?
Ne glede na odgovor bo letošnji dogodek pokazal, ali lahko kompromis med starodavno tradicijo in sodobnimi vrednotami deluje.
Foto: Zvonko Žekš