Nekateri dolžniki na banki niso mogli prevzeti dela ali celo celotne denarne socialne pomoči, ker jim jo je zarubil FURS. Do izvršb je prišlo na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot t. i. Šutarjev zakon, ki omogoča izvršbe tudi na socialne prejemke.
Opozorilo iz romske skupnosti
Na težavo so opozorili predstavniki Romov. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je za STA povedal, da nekaj deset Romov na banki ni moglo dvigniti dela ali celotne pomoči, ker jim jo je FURS zasegel. To je potrdil tudi nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki mu je bil kot dolžniku zarubljen celoten znesek denarne socialne pomoči, enako tudi njegovi partnerki.
Horvat Muc opozarja, da bi lahko to za romsko skupnost pomenilo “socialno bombo”.
FURS: 1275 sklepov o izvršbi
Na Finančni upravi RS (FURS) pojasnjujejo, da so v zadnjih dneh izdali 1275 sklepov o izvršbi. Ti so bili namenjeni dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli najmanj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč.
FURS dodaja, da sklepi niso bili izdani zgolj Romom, temveč dolžnikom iz celotne Slovenije. Sklep o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, nato pa banka na tej podlagi odtegne sredstva z računa. Ob tem na FURSU pravijo, da nimajo podatkov, koliko ljudem so bila sredstva zarubljena prav iz naslova socialne pomoči.
Bi morali biti CSD obveščeni?
Zakon določa, da mora FURS o izdaji sklepa obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo (CSD). To je potrdil tudi vodja CSD Novo mesto Alen Pust, ki pojasnjuje, da CSD na podlagi socialnega položaja presodi, ali je izvršba sploh smiselna, oziroma ali bi bilo bolje, da se pomoč izplačuje v naravi.
Če bi bila pomoč izplačana v naravi (na primer z naročilnicami za blago ali s plačilom računov), izvršba ne bi bila mogoča, upravičenec pa ne bi prejemal denarja, temveč dobrine ali poravnane obveznosti.
Pust je ob tem povedal, da so na novomeškem centru za težavo izvedeli predvsem od uporabnikov, medtem ko od FURSA niso prejeli dodatnih pojasnil ali podatkov, povezanih z izvajanjem zakona.
FURS je za STA glede vprašanja, ali bi moral pred izvršbo pridobiti mnenje CSD oziroma ga obvezno obveščati, napovedal odgovor v četrtek.

Amnesty International: resna kršitev človekovih pravic
Pri Amnesty International Slovenije opozarjajo, da takšno ravnanje pri prizadetih krepi občutek samovolje oblasti in kaznovanja celotnih skupnosti zaradi dejanj posameznikov.
“Oblastno poseganje v človekove pravice, ne da bi bili ljudje obveščeni o tem in o možnosti, da se pritožijo, predstavlja eno najbolj temeljnih in resnih kršitev človekovih pravic, ki žal Sloveniji ni tuja,” so zapisali in povzeli besede direktorice Nataše Posel.
