Središče trdnega tumorja je temno, mrtvo in brez kisika. Ravno tam, kjer kemoterapija in obsevanje pogosto zatajita, so kanadski raziskovalci našli zaveznika, ki ga nihče noče v laboratorij: zemeljsko bakterijo, ki živi samo tam, kjer zraka ni.
Na Univerzi Waterloo so Clostridium sporogenes – običajno neškodljivo bakterijo iz zemlje – spremenili v živega lovca. Njene spore lahko potujejo po krvi, v zdravem tkivu ostanejo speče, v hipoksičnem jedru tumorja pa se prebudijo, rastejo in začnejo “jesti” hranila. Profesor Marc Aucoin to pove preprosto: spore najdejo okolje polno hrane in brez kisika, kolonizirajo središče in telo začnejo osvobajati tumorja.
Zamisel ni iz zraka. Že sredi 20. stoletja so z istimi sporami poskušali zdraviti raka. Tumor se je včasih skrčil – a le za kratek čas. Zakaj? Ker bakterije umrejo, ko pridejo do zunanjega roba, kjer je že malo kisika. Zunaj ostane živ pas rakavih celic. In tumor zraste nazaj.
Tu nastopi sintetična biologija.
Najprej so v Clostridium sporogenes vstavili gen sorodne bakterije (C. aminovalericum), ki bolje prenaša kisik. Tako lahko “rakojed” dlje preživi tudi proti obodu tumorja, ne samo v mrtvem jedru.
Drugi problem je varnost. Če bakterija preživi tudi v krvi, postane nevarna. Zato so ji vgradili stikalo: quorum sensing – kemični “pogovor” med bakterijami. Šele ko se jih v tumorju nabere dovolj in signal doseže prag, se vklopi gen za odpornost na kisik. Profesor Brian Ingalls pravi, da so z DNK zgradili nekaj podobnega električnemu tokokrogu: vsak kos ima svojo nalogo, skupaj pa deluje predvidljivo.
Doslej sta to dva ločena koraka. V eni študiji so dokazali, da lahko bakterijo naučijo prenašati kisik. V drugi, objavljeni decembra 2025 v ACS Synthetic Biology, so quorum sensing preizkusili z zelenim fluorescentnim proteinom – sistem se je prižgal točno takrat, ko so načrtovali. Še niso obeh sprememb združili v eno samo “super-bakterijo”. Naslednji korak so predklinični poskusi na živalih.
To ni zdravilo, ki bi ga jutri dobil v bolnišnici. Je pa redka kombinacija: naravna tarča (trdni tumorji so približno 90 odstotkov rakov pri odraslih), vgrajena varovalka in logika, ki je kemoterapija nima. Ko tumor izgine, kisika znova zmanjka – in lovec naj bi umrl sam.
Če se v laboratoriju sestavi tisto, kar zdaj še stoji v dveh delih, se lahko zdravljenje raka spremeni iz bombardiranja celega telesa v notranji napad. Do takrat ostaja zgodba, ki jo je vredno spremljati: zemlja proti raku, programirana z DNK.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost