Danes, v sredo, 12. avgusta, bo Slovenija med 19.25 in slovesnim sončnim zahodom malo po 20. uri priča izrazitemu delnemu sončnemu mrku – najglobljemu, kar ga bomo videli po letu 1999. V Ljubljani bo Luna zakrila približno 84 odstotkov Sončeve ploskve, na zahodu in severozahodu države, kjer je pogled najbolj dramatičen, pa bo zakritost segla tudi do 90 odstotkov. V Prekmurju bo odstotek nekoliko nižji, okoli 77 odstotkov, a še vedno dovolj, da postane vsak nezaščiten pogled nevaren.
In prav v tem se skriva past, ki jo mnogi spregledajo: ker Luna zakrije velik del Sonca, se nam zdi, da je pogled vanj varnejši kot običajno. Ni. Mrežnica – tkivo, ki mu boste morda za nekaj sekund zaupali svoj vid – nima bolečinskih receptorjev. Ko sončni žarki povzročijo poškodbo, tega preprosto ne čutite. Škoda pa je lahko že storjena.
“Niti za sekundo ne svetujemo, da se gleda neposredno v Sonce”
Oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana dr. Darja Dobovšek Divjak je za več medijev (RTV SLO, Delo, 24ur, N1) potrdila, kaj se dogaja v očesu med nezaščitenim gledanjem: pri pogledu v Sonce brez ustrezne zaščite pride do fotokemične poškodbe rumene pege – dela mrežnice, ki je zadolžen za oster centralni vid. Učinek primerja z lečo, ki sončne žarke usmeri v papir ali les in ju ožge.
Posledice, kot opozarja zdravnica, so lahko trajne: temna ali slepa pega sredi vidnega polja, popačena slika, motnje pri zaznavanju barv – težave, ki lahko vplivajo na branje, vožnjo in vsakodnevno življenje. Prve težave – bleščanje – se po njenih besedah pojavijo že v prvih urah po nezaščitenem gledanju, poslabšanje vida pa lahko sledi še naslednji dan. Pri lažjih poškodbah je mogoče spontano izboljšanje, pri težjih pa učinkovitega zdravljenja ni.
Zakaj navadna sončna očala ne pomagajo
Tu je past, na katero mnogi pozabijo: za neposredno opazovanje mrka niso varna niti najbolj temna navadna sončna očala – tudi če jih nadenete več hkrati. Enako neustrezni so domači filtri, osvetljeni rentgenski posnetki, sajasto steklo, CD-ji, folija za okna ali vrečke za čips. Vse to prepušča nevidno infrardečo in ultravijolično svetlobo, ki mrežnico opeče, čeprav se pogled zdi povsem udoben.
Edina varna izbira za neposredno opazovanje so očala ali filtri s certifikatom ISO 12312-2, ki sončno svetlobo oslabijo približno stotisočkrat. Pred uporabo jih vedno preglejte pod močno lučjo – vsaka praska ali luknjica pomeni, da jih morate zavreči. Enaka pravila veljajo za fotoaparate, daljnoglede in teleskope: filter mora biti nameščen na sprednji strani optike, nikoli med očesom in okularjem, ker skoncentrirani žarki filter na tej strani dobesedno stopijo.
Kdor certificiranih očal nima, lahko mrk varno spremlja tudi posredno – s preprostim kartonom z majhno luknjico, ki deluje kot projekcijska kamera: skozi luknjico prodre svetloba Sonca, njegova podoba pa se izriše na listu papirja.
Posebna previdnost velja za otroke – imajo bolj čiste optične medije, očesna leča pa zaradi tega zbere več škodljivih žarkov, poleg tega lahko zaradi radovednosti v Sonce gledajo dlje kot odrasli.
Ker v Sloveniji popolnega mrka ne bo, varnega trenutka ni
To je ključna razlika glede na države s popolnim mrkom (Španija, Islandija): tam za nekaj minut Sonce popolnoma izgine in je pogled vanj kratek čas dejansko varen. V Sloveniji do popolne zakritosti ne pride nikoli – tudi ob najgloblji fazi ostaja viden del Sončeve ploskve dovolj svetel, da je nezaščiten pogled tvegan v vsakem trenutku dogajanja.
Kdaj poiskati pomoč
Če ste v Sonce gledali brez zaščite, bodite pozorni na zamegljen vid, temno pego sredi vidnega polja, popačeno zaznavanje oblik ali težave z barvami – najpogosteje se prvi znaki pojavijo v urah do enega dneva po dogodku. V tem primeru čim prej poiščite pregled pri okulistu.
Bonus za nočne ptice: tik po mrku, v noči na 13. avgust, doseže vrhunec meteorski roj Perzeidov – ker bo Luna v mlaju, bodo razmere ob jasnem nebu izjemno ugodne.