Pošta Slovenije je sprejela odločitev, ki bo močno vplivala na ljudi po vsej državi: navadna pisma, priporočene pošiljke in reklame bodo po novem dostavljene samo enkrat tedensko. Vsakodnevna dostava bo ohranjena le za dražje – prednostne priporočene pošiljke.
Za mnoge, še posebej v manjših krajih in na podeželju, to pomeni večdnevne zamude pri prejemu sodnih dokumentov, uradnih pisanj ali drugih pomembnih obvestil. Kritiki opozarjajo, da lahko takšne zamude povzročijo celo pravne posledice, če kdo zamudi rok za odgovor ali plačilo.
Sindikat: »Poštar bo pozvonil le še dvakrat na teden«
V Sindikatu poštnih delavcev (SPD) ostro opozarjajo, da se Pošta Slovenije pod krinko »optimizacije« pospešeno uničuje. Od približno 550 poslovalnic jih je ostalo le še okoli 400 kontaktnih točk, številne pa imajo skrajšan delovni čas.
»Poštar pri strankah ne bo več vsak dan, temveč le vsak drugi dan – državljani bodo pošto prejemali z dvodnevno ali celo tridnevno zamudo,« opozarjajo.
Sindikat je na ministrstva poslal predloge za prestrukturiranje Pošte, denimo vključitev poštarjev v storitve upravnih enot (sprejem vlog za osebne dokumente) ali v pomoč pri dostavi zdravil in najnujnejših potrebščin starejšim. Odziva pa niso dočakali.
»Čas za prazne obljube se je iztekel,« so ostri v sindikatu, kjer opozarjajo na nevarnost, da bo Pošta končala enako kot Gorenje, Mura, Istrabenz, Mercator in Adria Airways – v razprodaji ali propadu.
Kdo plačuje račun?
Pošta se brani, da ukrep temelji na določilih Zakona o poštnih storitvah in da je namenjen racionalizaciji poslovanja, saj klasičnih pisem močno primanjkuje. A kritiki opozarjajo, da gre v resnici za prihranek na račun ljudi, ki so še vedno odvisni od poštnih storitev.
Ob tem je vsakodnevna dostava zagotovljena samo za dražje storitve, kar sproža vprašanja, ali gre za prikrito spodbujanje državljanov k uporabi višjih tarif.
Namesto izboljšav – rezanje storitev
Pošta Slovenije zaposluje približno 6000 ljudi, a število redno zaposlenih se zmanjšuje, narašča pa delež študentskega dela in outsourcinga. Sindikat opozarja, da takšno »optimiziranje« dolgoročno vodi v še slabšo kakovost storitev.
Namesto da bi Pošta iskala rešitve, kako ostati dostopna in kakovostna javna storitev, se bremena prenašajo na državljane.