Poljska je spet pokazala, da ima svojo ustavo. In da ne bo padla pod bruseljski pritisk.
Ustavno sodišče v Varšavi je 28. julija 2026 za neustavno razglasilo vladno uredbo, ki bi matičnim uradom omogočila priznanje istospolnih porok, sklenjenih v drugih državah EU. Uredba naj bi začela veljati 23. avgusta. Zdaj je – vsaj na papirju – mrtva.
Sodniki so bili jasni: poljska ustava (člen 18) zakonsko zvezo opredeljuje izključno kot zvezo ženske in moškega. Nižji predpis ali evropska sodba tega ne more spremeniti. Če želi kdo to spremeniti, mora spremeniti ustavo – ne pa tiho prepisovati matičnih listov.
Kako se je začelo?
Vse se je začelo z dvema Poljakoma, ki sta se leta 2018 poročila v Nemčiji. Ko sta se vrnila na Poljsko, sta želela poroko vpisati v matični register. Organi so zavrnili. Nato je novembra 2025 Sodišče EU razsodilo, da morajo države članice takšne zakonske zveze priznati zaradi prostega gibanja državljanov Unije. Marca 2026 je poljsko vrhovno upravno sodišče to preneslo v domačo prakso, vlada Donalda Tuska pa je maja izdala uredbo, ki bi to formalizirala.
PiS je uredbo takoj izpodbijal pred ustavnim sodiščem. In zmagal.
Kaj pravi Varšava – in kaj pravi Bruselj?
Ustavno sodišče (sestavljeno večinoma iz sodnikov, imenovanih v času PiS) je poudarilo, da gre za bistveno spremembo pravnega reda, ne le za tehnično administrativno uskladitev. Takšne spremembe ne more narediti minister z uredbo.
Sedanja vlada Donalda Tuska sodišča ne priznava kot legitimnega in napoveduje, da bo uredbo kljub vsemu izvajala. Minister za digitalizacijo Krzysztof Gawkowski je že dejal, da je transkripcija tujih istospolnih porok “in bo ostala legalna”. Po njihovih podatkih so do zdaj že vpisali 184 takšnih listin.
Na drugi strani pa stoji jasno sporočilo iz Varšave: diktat iz Luksemburga in Bruslja se ustavi pri poljski ustavi. Država, ki si sama določa, kaj je zakonska zveza, ne bo dovolila, da ji to prepišejo z uredbo ali sodbo.
Zakaj je to pomembno?
To ni le pravni spor o matičnih knjigah. To je spopad dveh logik: ena pravi, da je suverenost držav članic pri družinskih vprašanjih še vedno živa, druga, da mora pravo EU prevladati – tudi tam, kjer ustava pravi drugače.
Poljska je znova pokazala, da ni pripravljena molče sprejeti vsega, kar pride iz Bruslja. In to v času, ko se v Evropi vse bolj odloča, kdo pravzaprav še odloča o temeljnih vprašanjih – narod ali unija.
Uredba naj bi začela veljati konec avgusta. Zdaj bo zanimivo spremljati, kaj se bo dogajalo na matičnih uradih. In ali bo Bruselj odreagirala – ali pa bo tokrat ostalo pri poljskem NE.