Slovenija se je v zadnjih tednih znašla v obdobju povečane negotovosti. Smrt Jaka Muhedinoviča še vedno odpira številna vprašanja, celovitih javnih pojasnil pa doslej ni.
V istem času je policija objavila več obvestil o pogrešanih osebah po državi. Uradno med primeri ni potrjene povezave — a časovna bližina dogodkov in omejena količina informacij povzročata, da javnost odgovore še vedno čaka. Po uradnih podatkih slovenske policije se število prijav pogrešanih oseb v Sloveniji giblje okoli 1.500 na leto, vendar se večina primerov razreši v nekaj dneh, pogosto gre za prostovoljne odsotnosti.
V začetku leta 2026 pa je opazen rahli porast, ki vzbuja dodatne skrbi, zlasti v luči odmevnih primerov, kot je bil izginotje in kasnejša smrt Jaka Muhedinoviča.
VEČ IZGINOTIJ V KRATKEM ČASU (KLIK)
Policija trenutno vodi več ločenih primerov pogrešanih oseb. O vsakem primeru objavlja osnovne podatke in pozive javnosti, podrobnosti preiskav pa ostajajo večinoma nejavne. Po podatkih iz uradne spletne strani policije se primeri obravnavajo individualno, brez znakov za sistematične povezave, vendar je v januarju in februarju 2026 zabeleženih več novih prijav kot v primerljivem obdobju lani. To vključuje tako mlajše osebe kot odrasle, pogosto iz urbanih okolij, kjer so izginotja lahko povezana z osebnimi težavami, nesrečami ali drugimi dejavniki. Policija poudarja pomen hitrega odziva javnosti, saj se več kot 90 odstotkov pogrešanih najde žive in zdrave v prvih 48 urah.
Pogrešane osebe v zadnjem obdobju
- Alija Ahmetović (1996) – pogrešan od 11. 2. 2026. Visok približno 180 cm, srednje postave, pobrite glave, nosi očala. Nazadnje oblečen v temno modro trenirko in črne čevlje. Prebiva na območju Policijske postaje Domžale, družina ga je prijavila kot pogrešanega na dan izginotja. Policija je izdala javni poziv za informacije, vendar podrobnosti o zadnjih znanih lokacijah niso razkrite zaradi zaščite preiskave.
- Žiga Staroverski (2002) – pogrešan od 10. 2. 2026. Visok približno 180 cm, srednje postave, pobrite glave, obut v črne športne copate Adidas Terrex. Nazadnje viden v okolici Ljubljane, kjer je delal kot študent; policija preiskuje morebitne povezave z osebnimi težavami, vendar brez uradnih potrditev.
- Eva Kokalj (1989) – pogrešana od 28. 1. 2026. Visoka približno 165 cm, suhe postave, kratkih črnih rahlo skodranih las. Oblečena v črne kavbojke in črno bundo. Posebno znamenje: tetovaža »MEDNES« na stopalu. Nazadnje opažena v Mariboru; policija je izvedla iskalne akcije z gasilci, vendar brez uspeha.
- Naser Hasani (2003) – pogrešan od 28. 1. 2026. Visok približno 180 cm, suhe postave, z brado in tetovažami po roki. Nazadnje oblečen v temno trenirko in temno modro bundo. Izginil v Celju, kjer je živel; družina sumi na prostovoljno odsotnost, a policija preverja vse možnosti.
- Jernej Gerden (1985) – pogrešan od 25. 1. 2026. Visok približno 186 cm, srednje postave, temno rjavih las do ušes. Nazadnje oblečen v športna oblačila znamke Nike. Pogrešan iz okolice Kranja; policija je vključila helikopter v iskanje, vendar brez novih sledi.
Policija poudarja, da vsak primer obravnava ločeno in da med njimi ni potrjenih povezav. Vendar pa časovna sovpadnost vzbuja vprašanja v javnosti, zlasti ker se podobni primeri v Sloveniji redko kopičijo v tako kratkem obdobju.
SMRT JAKA MUHEDINOVIČA ŠE BREZ JASNE SLIKE
Primer smrti Jaka Muhedinoviča ostaja eden najbolj odmevnih dogodkov zadnjega obdobja. V javnosti je sprožil številna vprašanja o okoliščinah in poteku dogodkov, vendar širših pojasnil še vedno ni. Prav ta informacijska praznina vpliva na dojemanje novih primerov izginotij — tudi če uradne povezave ni. Jaka Muhedinovič, 24-letni študent fizioterapije in trener odbojke iz Kasaz na Celjskem, je bil pogrešan od 29. novembra 2025, ko je izstopil iz taksija v Celju in izginil. Po obsežnih iskalnih akcijah, ki so vključevale policijo, vojsko, gasilce in prostovoljce, so ga 15. januarja 2026 našli mrtvega v reki Savinji pri Velikem Širju. Sodna obdukcija, opravljena 16. januarja 2026, je pokazala, da smrt ni bila posledica kaznivega dejanja, temveč utopitve. Kljub temu javnost dvomi v uradno razlago, saj so bile okoliščine izginotja nejasne, in nekateri namigujejo na morebitne zunanje vplive. Njegova mama, Urška Lipovšek Muhedinovič, se je javno zahvalila vsem, ki so pomagali pri iskanju, in zapisala: »Živi še naprej v mojem srcu.« Pogreb je potekal 20. januarja 2026 na pokopališču Žalec.
V JAVNOSTI KROŽIJO NEURADNE INFORMACIJE
Na družbenih omrežjih in v neuradnih pogovorih se vse pogosteje pojavljajo trditve in ugibanja, da naj bi bila smrt Jaka Muhedinoviča posledica nasilja. Takšne navedbe do danes niso bile uradno potrjene, pristojni organi pa jih javno niso komentirali. Prav pomanjkanje jasnih informacij ustvarja prostor, v katerem se širijo različne interpretacije — od legitimnih vprašanj do nepreverjenih teorij. Na primer, na platformi X (prej Twitter) krožijo objave o morebitnih političnih ali kriminalnih povezavah, vključno z ugibanji o drogah in nasilju, vendar brez dokazov. Dokler uradni zaključki preiskave niso znani, ostajajo te trditve neuradne. Policija svari pred širjenjem lažnih informacij, ki lahko ovirajo preiskave.
OKVIRČEK: KAJ VEMO – KAJ KROŽI – KAJ ŠE NI POTRJENO
Kaj je potrjeno
Smrt Jaka Muhedinoviča je sprožila veliko zanimanje javnosti. V zadnjih tednih je bilo prijavljenih več pogrešanih oseb. Policija primere vodi ločeno in javnost poziva k informacijam. Obdukcija je potrdila utopitev brez znakov nasilja.
Kaj kroži v javnosti
Neuradne govorice, da naj bi bila smrt Jaka Muhedinoviča nasilna. Ugibanja o morebitnih povezavah med posameznimi primeri. Te informacije nimajo uradne potrditve.
Kaj še ni potrjeno
Kakršna koli povezava med smrtjo Jaka Muhedinoviča in pogrešanimi osebami. Obstoj skupnega vzorca izginotij. Neposredna nevarnost za širšo javnost.
ZAKAJ JAVNOST ZAHTEVA VEČ ODGOVOROV
Občutek negotovosti ne izhaja le iz števila primerov, temveč predvsem iz občutka, da je razlag malo. Policija pogosto omejuje informacije zaradi zaščite preiskav, kar je lahko legitimno. Vendar dolgotrajna odsotnost širših pojasnil povečuje nezaupanje in odpira prostor za govorice. Javnost tako ostaja med dejstvi, ki jih pozna, in vprašanji, na katera še nima odgovorov. Po mnenju strokovnjakov za javno varnost, kot so predstavniki policije, je ključno ohraniti ravnotežje med transparentnostjo in učinkovitostjo preiskav, vendar pa v primerih, kot je ta, lahko pomanjkanje informacij vodi do panike. V Sloveniji je v preteklosti podobna situacija z pogrešanimi že vodila do civilnih pobud za boljše obveščanje.
POZIV POLICIJE
Vse, ki bi katero od pogrešanih oseb opazili ali imeli informacije o njihovem izginotju, policija prosi, naj pokličejo 113, anonimni telefon 080-1200 ali obvestijo najbližjo policijsko postajo. Dodatno lahko uporabite enotno evropsko številko za klice v sili 112 ali številko za pogrešane otroke 116 000, če gre za mladoletnike.