Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je v oddaji Tednik na RTV Slovenija prvič javno razkrila svojo osebno izkušnjo s splavom. Kot je povedala, je odločitev sprejela zaradi zdravstvenih razlogov – ima sladkorno bolezen tipa 1, ki lahko nosečnost spremeni v resno tveganje za življenje in zdravje matere. »Imam sladkorno bolezen tipa 1. Že samo iz zdravstvenih razlogov sem nujno potrebovala splav in se za to tudi odločila,« je izjavila Kovačeva.
Dodala je, da je Slovenija prva država v Evropi, ki je pravico do splava zapisala v ustavo – zahvaljujoč povezovanju žensk iz različnih političnih polov.
NEMORALNO DEJANJE: Čemu je dopustila zanositev?
Vendar pa podrobnosti o tem, kako in zakaj je prišlo do nosečnosti, ostajajo znane le njej sami. Kritiki opozarjajo: čemu je dopustila zanositev, če je vedela za svoje zdravstveno stanje? Ali gre za opravičevanje odločitve, morda celo za prikrivanje travme ali željo po “seksu brez posledic” in hedonističnem življenjskem slogu, na koncu nastradajo najšibkejši, ki rabijo največ zaščite.
Nekateri vidijo v njeni izjavi promocijo neodgovornega vedenja, saj v Sloveniji zakon dovoljuje splav na zahtevo do 10. tedna nosečnosti brez kakršnihkoli omejitev ali obveznega svetovanja, kasneje pa na podlagi indikacij.
Slovenska ureditev je ena najliberalnejših v Evropi – in po mnenju mnogih katastrofalna. Ustava v 55. členu zagotavlja svobodno odločanje o rojstvih otrok, a pravica do splava ni izrecno zapisana kot absolutna; zakon iz leta 1977 pa omogoča prekinitev nosečnosti brez starostnih omejitev, brez potrebe po soglasju staršev za mladoletnice in brez obveznih čakalnih dob ali informiranja o alternativah.
To omogoča, da nekatere ženske opravijo več splavov – celo štiri ali več –, kar sproža vprašanja o odgovorni kontracepciji, zlasti pri tistih z zdravstvenimi težavami, ki bi se morale pred zanositvijo bolje informirati. Zdrava kmečka pamet pravi, da je vsak zarodek oseba – in da kot človeštvo ne moremo podpirati nespametnega, neodgovornega splava, ki ga dopušča naša zakonodaja.
Kovačeva vodi mednarodno kampanjo My Voice, My Choice (Moj glas, moja odločitev), ki si prizadeva za boljši dostop do splava po Evropi, vključno s finančno pomočjo ženskam iz držav z omejitvami (Poljska, Malta, Hrvaška). Pobuda je zbrala več kot 1,1 milijona podpisov, Evropski parlament jo je podprl, Evropska komisija pa je februarja 2026 odgovorila: novega sklada ne bo, a države lahko uporabijo obstoječa sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus (ESF+).
Kovačeva je to označila za »slovensko zmago«, a kritiki vidijo v tem nadaljevanje promocije splava kot oblike kontracepcije.nika
Nasprotne glasove predstavljajo ponosne mame, ki so kljub zdravstvenim tveganjem in nasvetom zdravnikov rodile:
“Iz lastnih izkušenj vem, da sem se borila kljub vsem preprekam, tudi nasvetom zdravnika, da je bolje prekiniti… Želja za materinstvom je bila večja in danes sem ponosna mami… Ne morem podpirati Nikinih tez o splavu.”
V državah s prepovedjo splava se pojavljajo primeri načrtnih posegov, a v Sloveniji bi morali po mnenju kritikov prepovedati ravno takšno neomejeno prakso – namesto da rešujemo svet, bi se morali ukvarjati z domačimi problemi, kjer se sami ne zmoremo.
Tema splava ostaja globoko delilna: ena stran vidi svobodo in zdravstveno pravico, druga etiko, odgovornost in zaščito življenja od spočetja. Izjava Nike Kovač je sprožila burne odzive na družbenih omrežjih – nekateri jo hvalijo za odkritost, drugi pa vidijo v njej opravičevanje in promocijo ogabne prakse.
