Vroče. Zelo vroče. Ko zunaj temperature presežejo 30 stopinj, se v kabini avtobusa počutiš kot v pečici. Zdaj si predstavljajte, da v takšnih razmerah preživite 8 do 10 ur za volanom – odgovorni za desetine potnikov, pešcev in kolesarjev. Brez klime. Brez olajšave. To naj bi bila realnost nekaterih voznikov Marprom posledično tudi potnikov.

“Delamo 10 ur brez klime, v avtobusih je več kot 30 stopinj”
Anonimni vozniki opozarjajo, da so okvare znane že mesece. V nekaterih primerih naj bi celo dobivali navodila, da v električnih avtobusih ugašajo klimo zaradi varčevanja z baterijo. Potniki potrjujejo: v avtobusih je nevzdržno, nekateri opisujejo celo prižgano gretje sredi poletja. Ena potnica je dejala: “Šoferji so nori, da to zdržijo. Jaz v takih pogojih ne bi mogla delati.”
Vročina ni samo neprijetnost – je resno zdravstveno tveganje. Dolgotrajna izpostavljenost lahko privede do dehidracije, zmanjšane koncentracije, omotice, glavobolov in v skrajnih primerih do vročinske kapi. Za poklicnega voznika, ki mora biti 100-odstotno zbran, je to lahko katastrofa. Ne ogroža samo njega, ampak vse v in okoli avtobusa.
Slovenska zakonodaja je jasna: temperatura v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Delodajalec mora zagotoviti varne pogoje, spremljati okvare in jih hitro odpraviti. Če temperature presežejo mejo, so potrebni ukrepi – dodatni odmori, hladne pijače, prerazporeditev dela ali zamenjava vozila.

Po informacijah voznikov so težave prijavili že na Inšpektorat za delo. V Mariboru pri Marpromu so vodstvo s problemi seznanjeni od pomladi, a odziv naj bi bil šibek. V Marprom so v preteklosti zagotavljali, da preverjajo vozila pred izvozom in jih zamenjujejo ob okvarah, a očitno to v praksi ne deluje vedno brezhibno.
Kaj pravi delodajalec?
Podjetji običajno odgovarjata, da imajo vsa vozila klime, da jih servisirajo in da v primeru okvare zamenjajo avtobus. Vendar anonimne izpovedi voznikov in potnikov slikajo drugačno realnost – predvsem pri starejših vozilih in v času največje obremenitve. Vprašanje ostaja: ali so ukrepi res zadostni ali gre za sistemski problem varčevanja na račun zdravja ljudi?
To ni samo vprašanje udobja. Gre za varnost v prometu. Utrujen, pregret voznik je večje tveganje za vse. Če bi se zgodila nesreča ali zdravstvena tragedija, bi odgovornost padla na mizo delodajalca – in to upravičeno.

Kaj lahko storimo?
- Vozniki: dokumentirajte temperature, okvare in pritožbe. Sindikati in inšpektorat so na vaši strani.
- Potniki: prijavljajte nevzdržne razmere. Vaše izkušnje štejejo.
- LPP in Marprom: javnost pričakuje transparentnost – koliko vozil je prizadetih, kakšen je načrt popravil in kdaj bodo vsi avtobusi opremljeni z zanesljivimi sistemi.
Poletje šele prihaja. Čas je, da se te težave rešijo sistemsko – ne samo z obljubami, ampak z delujočimi klimami in spoštovanjem zakonskih obveznosti. Ker nihče ne bi smel tvegati svojega zdravja ali življenja samo zato, da prideš pravočasno na naslednjo postajo.
