Kanada je naredila korak, ki bi moral prebuditi vsakega kristjana na Zahodu. Parlament je sprejel sporni zakon Bill C-9, znan kot Combatting Hate Act, ki ga vlada predstavlja kot zakon proti sovraštvu, kritiki pa kot nevaren udarec po svobodi govora in verskega izražanja.
Formalno Kanada ni prepovedala Biblije. To je treba povedati pošteno. Toda bistvo problema je drugje: država je iz kazenske zakonodaje odstranila posebno zaščito, ki je do zdaj varovala človeka, če je v dobri veri izražal mnenje o verski temi ali mnenje, utemeljeno na verskem besedilu.
Z drugimi besedami: če je nekdo javno govoril o moralnem nauku iz Svetega pisma, je imel v zakonu jasno zapisano obrambo. Ta posebna obramba je zdaj izbrisana.
In tu se začne pravo vprašanje: kdo bo od zdaj naprej odločal, kdaj je citiranje Biblije še verski govor – in kdaj postane “sovražni govor”?
Zakon začne veljati julija
Zakon C-9 je prejel kraljevo privolitev 18. junija 2026, veljati pa začne 18. julija 2026. Kanadska vlada trdi, da želi z njim zaščititi ljudi pred antisemitizmom, islamofobijo, homofobijo in transfobijo ter preprečevati zastraševanje pred verskimi in kulturnimi ustanovami.
Toda kritiki opozarjajo, da je v zakon skrita zelo nevarna sprememba. Bill C-9 odpravlja obrambo, ki je do zdaj veljala pri kaznivih dejanjih namernega spodbujanja sovraštva: če je nekdo v dobri veri izražal mnenje o verskem vprašanju ali se skliceval na sveto besedilo, je imel jasno zakonsko zaščito.
Ta zaščita je zdaj odstranjena.
Kristjani bodo morali veliko bolj paziti, kaj javno govorijo
To pomeni, da bo moral kristjan, pastor, duhovnik, pridigar, učitelj ali navaden državljan veliko bolj paziti, kako javno govori o grehu, spolnosti, zakonu, družini in moralnem redu.
Ali bo stavek “homoseksualna spolna dejanja so po Svetem pismu greh” kazniv? Sam po sebi ne nujno. Toda nevarnost je v tem, da bo vse bolj odvisno od interpretacije oblasti, tožilcev in sodišč.
Kanadska vlada pravi, da zakon ne kriminalizira pridig, verskega poučevanja ali branja Svetega pisma. A istočasno odstranjuje prav tisto posebno zakonsko zaščito, ki je vernike ščitila v mejnih primerih.
Klasična liberalna metoda
To je klasična liberalna metoda: najprej govorijo o zaščiti ranljivih skupin, potem pa državi dajo vedno večjo moč, da presoja, kateri moralni nauk je še dovoljen in kateri je že “sovraštvo”.
In kristjani bi morali to razumeti brez naivnosti. Danes pravijo, da gre samo za “ekstremno sovraštvo”. Jutri lahko isti aparat presoja, da je svetopisemski nauk o zakonu med možem in ženo “škodljiv”, “diskriminatoren” ali “nevaren”.
Prav zato so se proti zakonu oglasile različne verske organizacije, zagovorniki državljanskih svoboščin in konservativni politiki. Ne zato, ker bi želeli zaščititi resnično sovraštvo, ampak zato, ker razumejo, da je meja med “sovraštvom” in nepriljubljenim moralnim prepričanjem v rokah ideološke oblasti lahko zelo nevarna.
Opozorilo za Evropo
Sporni zakon kaže širši problem Zahoda: oblast, ki je izgubila stik s krščanskimi temelji civilizacije, si zdaj jemlje pravico, da bo sama določala, kateri verski nauk je še sprejemljiv za javni prostor.
To ni več samo kanadska zgodba. To je opozorilo za Evropo.
Ko država začne odstranjevati zaščito za verski govor, se vprašanje ne glasi več samo, kaj piše v zakonu. Vprašanje je, kdo zakon razlaga.
In če zakon razlaga ista liberalna elita, ki tradicionalni krščanski nauk že danes pogosto označuje kot nazadnjaški, nevaren ali sovražen, potem kristjani nimajo nobenega razloga za mirno spanje.
Biblija v Kanadi ni prepovedana. A zaščitni zid okoli javnega svetopisemskega govora je dobil veliko razpoko.
In to je dovolj resno, da bi morali zvoniti vsi alarmi.