Med raziskavo šolskih jedilnikov so ugotovili, da se svinjina na jedilnikih osnovnih šol pojavlja večkrat na teden, pri čemer otroci muslimanske veroizpovedi pogosto ne dobijo alternativnega obroka. Ta problem je pred kratkim dvignil veliko prahu, ko je zavod Petka, ki skrbi za šolsko prehrano v nekaterih šolah okoli Žalca, staršem poslal dopis, v katerem je pisalo: »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja.«
Šole se ne prilagajajo prehranskim navadam
Dopis je sledil posvetu v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani z naslovom “Šola za vse. Kaj pa prehrana?”. Raziskava, ki jo je vodila Ela Porić, je pokazala, da dostop do obrokov brez svinjine v slovenskih šolah ni sistemsko urejen. Le 15 osnovnih šol po vsej Sloveniji prilagaja jedilnike glede na prehranske navade otrok, ki ne jedo svinjine, medtem ko večina šol ponuja le kruh in sadje kot alternativo.
Starši otrok muslimanske veroizpovedi so večkrat neuspešno poskušali dogovoriti individualne prilagoditve jedilnikov. Šole so prošnje pogosto zavrnile z obrazložitvijo, da je prilagoditev mogoča le z zdravniškim potrdilom.
Dopis zavoda Petka in odziv na zahteve
V dopisu zavoda Petka, ki je poskrbel za val nezadovoljstva, je bilo jasno poudarjeno, da šole niso dolžne zagotavljati obrokov, ki niso medicinsko indicirani. Poleg tega so navedli: »Vsi priseljenci morajo razumeti, da se bodo prilagodili našim kulturnim in prehranskim običajem.« Ukinitev ločenih obrokov za učence priseljence je bila potrjena tudi s sklepom sveta staršev.
Svinjina na jedilniku večkrat na teden
Ela Porić je opozorila, da šole v veliki meri upoštevajo krščanske običaje, kot je brezmesni jedilnik na pepelnično sredo, kar kaže, da je prilagajanje mogoče. Po njenih besedah pa svinjina ostaja na jedilnikih pogosto – v povprečju dvakrat do trikrat na teden. Porićeva je izpostavila, da ne želijo, da se svinjina umakne iz jedilnikov, temveč da se upošteva smernice zdravega prehranjevanja, ki priporočajo le dvakrat mesečno uživanje rdečega mesa.
Mnenje šol in ministrstva
Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev, je poudarila, da so šole najprej vzgojno-izobraževalne ustanove, šele nato prehranske. Prehrana se mora prilagajati smernicam, ki jih pripravijo strokovne službe, a ne verskim zahtevam, če te niso medicinsko utemeljene.
Predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Aleš Ojsteršek, je priznal, da je raziskava Islamske skupnosti v Sloveniji odprla pomemben prostor za dialog o prehrani v šolah. Glavna ovira za sistemsko reševanje tega vprašanja je pomanjkanje sredstev za dodatne kadre, zato so šolam svetovali, naj rešitve iščejo znotraj lokalnih skupnosti.