V Nemčiji bo od prihodnjega leta naprej vsaka generacija mladih, rojena leta 2008 ali pozneje, ob dopolnjenem 18. letu prejela vprašalnik in bila povabljena na zdravniški pregled, s katerim bodo ocenili njihovo fizično in psihično pripravljenost. Nova ureditev je za zdaj prostovoljna, a z uvedbo uradnega registra potencialnih rekrutov Nemčija odpira vrata možnosti, da bi sistem v kriznih časih postal obvezen, piše El País.
Ministrstvo za obrambo poudarja, da se mora država pripraviti na morebitne varnostne grožnje. “Pripraviti se moramo na situacijo napetosti ali obrambe,” navajajo in dodajajo, da morajo vedeti, kje se nahajajo potencialni rekruti – podobno kot v času, ko je bil vojaški rok še obvezen.
Zdravniški pregledi bodo do 2027 potekali prostovoljno, nato pa prešli v obvezno fazo. Nemčija tako stopa na pot, po kateri so že šle Belgija, Francija in druge evropske države, ki povečujejo vojaško pripravljenost.
Strah in odpor: “Nikoli ne bi šel v vojsko”
Med mladimi Nemci prevladuje močno nasprotovanje ponovni uvedbi služenja. 16-letni Pavel Hanukajev je odločen:
“Tega v nobenem primeru ne bi storil. Če bi me prisilili, bi poskušal dokazati, da sem zdravstveno nesposoben.”
V berlinski četrti Mitte se skupina prijateljev strinja, da se prostovoljno ne bi prijavili, v primeru obveznosti pa bi uveljavili ugovor vesti.
Eden redkih, ki je nekoliko drugačnega mnenja, je Adrian Carrillo, ki pravi:
“Storil bi to, če bi me prisilili. To še ne pomeni, da bi šel v vojno – gre za šest mesecev.”
Njegovi prijatelji Aljoscha Plath in Balduin Brussig sta še bolj neposredna. Brussig poudarja:
“Prosil bi, da lahko zavrnem nošenje orožja. To je moja pravica – tako pravi 4. člen ustave.”
2600 evrov? “Kaj ti koristi denar, če umreš v vojni?”
Čeprav nemška vlada mladim ponuja 2600 evrov bruto mesečno, jih to ne prepriča.
Hanukajev jasno pove:
“Ni pomembno, koliko denarja ponudijo. Vojne ne moreš spodbujati – moralno je narobe.”
Brussig dodaja:
“Kaj boš z denarjem, če v vojni umreš? Samo to, da nas vabijo k registraciji, ustvarja občutek, da je vojna blizu. In to je strašljivo.”
“Politiki nas vidijo kot šahovske figure”
Mladi se počutijo izključene iz procesa odločanja. Plath meni, da bi morali imeti pri tako pomembnih vprašanjih več besede:
“Večina mladih je proti temu, da politiki, stari 60 let, odločajo namesto nas. Zato moramo stavkati.”
Brussig je še bolj neposreden:
“Mislim, da nas vidijo kot majhne šahovske figure.”
Nekateri so celo pripravljeni zapustiti državo, če bi bil vpoklic neizogiben.
Evropski trend: od Francije do Hrvaške mladi razmišljajo podobno
Podobne dileme se pojavljajo po vsej Evropi. Število držav, ki uvajajo obvezni ali delno obvezni rok, se je po invaziji Rusije na Ukrajino leta 2022 povečalo s 12 na 18, navaja Evropska obrambna agencija.
Francija
-
Leta 1997 ukinila obvezni rok.
-
Leta 2025 uvedla prostovoljni program za 3000 mladih.
-
Cilj: 50.000 udeležencev do leta 2035.
-
Mesečno nadomestilo: 800 evrov.
-
A 68 % študentov pravi, da bi raje izbrali civilno služenje.
19-letni Jules Moreau opozarja:
“To ni o domoljubju, ampak o tem, da nas pošiljajo na fronto brez našega soglasja.”
Belgija
-
Leta 2025 uvedla nacionalni register mladih.
-
Cilj: povečati rezerviste na 50.000.
-
17-letna Lena De Vries pravi:
“Raje delam v okoljevarstvenih projektih kot nosim puško.”
Latvija
-
Leta 2023 ponovno uveden 11-mesečni rok.
-
Posledica: 15.000 mladih je že zapustilo državo.
Hrvaška
-
Leta 2025 uvedla dvomesečni obvezni rok.
-
Mladi opozarjajo, da jih to sili v odhod v tujino.
Skupna evropska dilema
Le 22 % Evropejcev, mlajših od 25 let, podpira obvezni vojaški rok (Eurobarometer, 2025).
Mladi po vsej celini se sprašujejo isto:
Ali jih Evropa pripravlja na prihodnost … ali na vojno?
Kot je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron:
“Naša mladina hrepeni po smislu – vprašanje je, ali ga bo našla v uniformi ali drugje.”
Dogovor v Nemčiji: nov sistem, več registracije, večji pritiski
Nemška vladna koalicija je medtem sprejela nov načrt za prostovoljno služenje, ki vključuje:
-
obvezen vprašalnik za vse 18-letnike,
-
postopno obvezno vzorčenje mladih moških rojenih po 1. januarju 2008,
-
možnost vpoklica na podlagi potreb, če prostovoljcev ne bo dovolj.
O ukrepu bo v kriznih razmerah odločal bundestag.
Cilj je povečati nemško vojsko za 80.000 vojakov, na skupno 260.000, ter dvigniti število rezervistov na 200.000.