Minister za šolstvo bi odpravil devetletko

“Odpravili bomo devetletko in izvedli prehod na sodobno osemletno šolo,” je dejal minister in takoj dodal, da ne gre za nostalgijo. Nova osnovna šola naj bi bila “preglednejša in zahtevnejša, z jasnimi standardi znanja, zgodnjim opismenjevanjem in zgodnjo pomočjo otrokom, ki zaostajajo, ter zahtevnejšim delom z nadarjenimi”.

Kako slabi so rezultati v resnici

Številke govorijo same zase. Pri naravoslovju je slovensko povprečje s 500 točk leta 2022 padlo na 484, pri OECD-jevem povprečju 486. Pri matematiki je padec še večji — s 485 na 460 točk. Najbolj boleč pa je razkorak pri bralni pismenosti: slovenski učenci so dosegli le 445 točk, povprečje OECD pa je 466 — vrzel, ki se je v treh letih še povečala.

Strokovnjak OECD za izobraževanje Eric Charbonnier je ob predstavitvi opozoril, da je padec pri branju in matematiki izrazit, medtem ko se rezultati pri naravoslovju bolj ali manj ohranjajo. Kot vzroke OECD navaja spremenjene bralne navade zaradi zaslonov, upad zanimanja mladih za branje in posledice pandemije na odnos do šole. Minister sam je trend označil za “katastrofalen” in podatke za “strašno resno opozorilo“.

Kaj natančno se spreminja — in kdaj

Odprava devetletke je le eno od desetih izhodišč širše reforme, ki jo je Rončević napovedal skupaj z državno sekretarko Mojco Škrinjar. Ta je razkrila konkretnejši časovni okvir: do konca septembra naj bi ustanovili strateški svet za pripravo reforme, nova osemletka pa naj bi po njenih napovedih dejansko zaživela v šolskem letu 2028/29. Sedanji prvi razred osnovne šole bi se preoblikoval v obvezni vrtec, ki bi lahko potekal bodisi v prostorih šole bodisi vrtca.

Reforma po napovedih ne bo omejena na trajanje šolanja. Ministrstvo napoveduje tudi prenovo učnih načrtov, spremembo ocenjevanja, reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, več poudarka na računalništvu in finančni pismenosti ter krepitev poklicnega izobraževanja. Cilj, kot ga je strnil minister: da vsak otrok doseže svoj optimum — “ne morejo pa biti vsi odličnjaki,” je dodal.

Minister že vnaprej odgovarja kritikom

Rončević je jasno pokazal, da pričakuje odpor — in vnaprej povedal, od koga. “Pričakujem, da bo napovedana reforma naletela na odpor. A ne povsod. V pedagoškem establišmentu ja … pričakujem, da bodo mediji popoldne polni kritičnih odzivov strokovnjakov,” je dejal in dodal, da bo “vsako spremembo razglasil za napad na stroko” prav ta krog, ki po njegovih besedah “desetletja usmerja sistem in ga je pripeljal do katastrofalnega trenda”.

Šolski sindikat previden, ne navdušen

Prvi odziv je prišel iz sindikata SVIZ, ki pa pozornost usmerja drugam — na kadrovsko stisko. Po podatkih iste raziskave PISA le 17,5 odstotka slovenskih učencev obiskuje šole, kjer ravnatelji ocenjujejo, da pomanjkanje učiteljev ne ovira pouka; povprečje OECD je skoraj dvakrat višje, pri 28,8 odstotka. V sindikatu opozarjajo, da se je ta kazalnik od leta 2022 v Sloveniji poslabšal, medtem ko se je v povprečju OECD izboljšal.

V SVIZ-u zato pristojne pozivajo, naj se najprej lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra in zagotovijo ustrezne pogoje za delo, hkrati pa svarijo pred “poenostavljenimi interpretacijami” izsledkov PISA ter “nedomišljenimi in rokohitrskimi rešitvami“, ki po njihovem mnenju ne morejo prinesti trajnih izboljšav.

Ostaja torej odprto vprašanje, ki ga je smiselno postaviti na glas: ali je odprava devetletke resnično zdravilo za padec bralne in matematične pismenosti — ali le najbolj vidna poteza znotraj reforme, katere uspeh se bo pokazal šele čez leta, ko bo prva generacija “nove osemletke” morda znova pisala test PISA.