Aachen, Nemčija – Nemški sodniki so 44-letnega medicinskega brata obsodili na dosmrtni zapor, potem ko je bilo dokazano, da je z injekcijami usmrtil 10 pacientov in poskušal ubiti še 27 drugih.
Zločine je zagrešil med decembrom 2023 in majem 2024 v bolnišnici v mestu Würselen pri Aachnu.
Po ugotovitvah tožilstva je palliativni negovalec bolnike zastrupljal z velikimi odmerki morfija in pomirjeval, da bi si ponoči olajšal delo.
Sodišče je ugotovilo »posebno stopnjo krivde«, kar pomeni, da moški ne bo mogel biti pogojno izpuščen po 15 letih, kot to v Nemčiji običajno omogoča zakon.

Umori iz lenobe – ne iz usmiljenja
Tožilstvo je razkrilo, da je medicinski brat deloval brez sočutja, brez motivacije in z odporom do dela. Pacienti, ki so zahtevali več nege, so ga po besedah tožilcev »iritirali«, zato jim je dajal usodne odmerke zdravil.
»Igral se je gospodarja življenja in smrti nad nemočnimi,«
je dejal državni tožilec.
Med snovmi, ki jih je uporabljal, sta bili morfij in midazolam, mišični relaksant, ki ga v ZDA uporabljajo tudi pri usmrtitvah z injekcijo.
Moški je med sojenjem ni pokazal niti kančka obžalovanja.
Po ugotovitvah izvedencev trpi za osebnostno motnjo in ni sposoben empatije.
V preiskavi še več sumljivih smrti
Nemški preiskovalci so po aretaciji v poletju 2024 odredili več ekshumacij domnevnih žrtev. Obstaja možnost, da je storil še več umorov, zato bi se sojenje lahko ponovilo.
Tožilstvo sumi, da bi število žrtev lahko preseglo štirideset.
Osumljenec je diplomiral leta 2007 in delal v več bolnišnicah, med drugim v Kölnu. Od leta 2020 je bil zaposlen v Würselnu, kjer se je grozljiv niz umorov tudi končal.
Primer, ki spominja na najhujšo serijo umorov v Nemčiji
Primer iz Aachna spominja na serijskega morilca Nielsa Högla, medicinskega brata, ki je bil leta 2019 obsojen na dosmrtni zapor zaradi 85 umorov pacientov.
Högl je med letoma 2000 in 2005 umrljal bolnike, da bi kasneje “junaško” sodeloval pri njihovem oživljanju.
Nemški mediji opozarjajo, da se v nemškem zdravstvenem sistemu ponavljajo vzorci – preobremenjeni negovalci, pomanjkanje nadzora in osebja ter sistemske luknje, ki omogočajo takšna dejanja.
“Več kot poklic, to je zloraba zaupanja”
Nemška javnost je zgrožena, zdravstvena stroka pa zahteva strožji nadzor paliativne nege in psihološka preverjanja zaposlenih v občutljivih poklicih.
Primer je znova odprl razpravo o meji med paliativno oskrbo in evtanazijo – in o nevarnosti, ko posameznik, ki naj bi varoval življenje, postane njegov sodnik.
