Madžarski premier Viktor Orbán je na ponedeljkovi novinarski konferenci napovedal, da se bo Evropska unija po njegovem mnenju »razpadla sama od sebe« zaradi »kaosa v vodstvu«.
Poudaril je, da Madžarska ne namerava izstopiti iz EU, saj po njegovih besedah država ni dovolj velika, da bi bil tak korak smiseln. Ob tem je dodal, da Madžarska svojo prihodnost vidi znotraj EU in Nata, vendar z »suvereno zunanjo politiko in gospodarsko politiko«.
Bruselj in ruska energija
Orbán je Bruselj obtožil, da želi Madžarsko odrezati od ruskih dobav nafte in plina. Povedal je, da se vlada brani z pravnimi postopki proti Evropski komisiji, hkrati pa politično nasprotuje določenim EU-pravilom.
Madžarska je sicer pridobila izjeme pri EU-sankcijah na področju ruske energije in ostaja močno odvisna od ruske nafte in plina. Orbán je dodal, da upa, da bodo sankcije odpravljene do leta 2027, ko naj bi se po njegovih besedah vojna končala.
Venezuela, Ukrajina in migracije
Premier je podprl ameriško vojaško operacijo v Venezueli in pohvalil predsednika ZDA Donalda Trumpa. Operacijo je označil kot »močno manifestacijo novega sveta« ter dodal:
»Skupaj z Venezuelo lahko Združene države nadzorujejo 40–50 % svetovnih zalog nafte, kar je sila, ki lahko bistveno vpliva na ceno energije na svetovnem trgu.«
Po njegovem bi to lahko Madžarski koristilo zaradi možnosti nižjih cen energije.
Glede Ukrajine je bil odločen, da Madžarska ne bo prispevala denarja:
»Imamo denar, če ga ne dajemo drugim, zato svojega denarja ne bomo dali Ukrajini.«
Dodal je še:
»Ne bomo jim dali niti posojila, ker vsi vedo, da ga Ukrajinci ne bodo vrnili.«
Madžarska je sicer že dlje časa ključna ovira pri EU-odločitvah o vojaški in finančni podpori Ukrajini po ruski invaziji v začetku leta 2022, zaradi česar so morale članice večkrat iskati obvode.
Na področju migracij je Orbán ponovil, da Madžarska ne bo sprejela, da bi Bruselj določal, »s kom naj živimo«. Omenil je tudi EU-uredbo, ki naj bi začela veljati junija, po kateri bi morale države sprejeti 350 ljudi in obravnavati več kot 20.000 prošenj.
“Dogovor” s Trumpom in »obrambni ščit«
Orbán je potrdil, da naj bi obstajal nek finančni dogovor s Trumpom:
»Prosil sem za to in dogovorili smo se, da bo obstajal.«
Hkrati je spomnil, da je Trump Orbánove prejšnje navedbe zanikal in dejal:
»Ničesar takega mu nisem obljubil, a me je za to zelo prosil.«
Orbán je omenil še, da se podrobnosti t. i. »obrambnega ščita« še oblikujejo, ob čemer je dejal, da Madžarska »ne more računati na Bruselj«.
Notranja politika
Orbán je napovedal, da ne bo debatiral z vodjo stranke Tisza, Péterjem Magyarjem, saj lahko debatira le s:
»suverenimi ljudmi«,
in dodal, da:
»tisti, ki imajo gospodarje v tujini, niso suvereni.«
Njegov Fidesz po njegovih besedah cilja na ponovitev rezultata iz leta 2022, medtem ko Péter Magyar in njegova stranka po poročanju krepita podporo in predstavljata največji izziv Orbánovi oblasti v zadnjih desetletjih. Orbán Madžarsko vodi od leta 2010 in velja za najdlje vladajočega voditelja med trenutnimi voditelji držav EU.