Zagrebška policija je zaključila štiridnevno preiskavo, ki je pretresla javnost in sprožila val dezinformacij na družbenih omrežjih. Primer domnevno napadene redovnice je sprožil burne odzive, a preiskava je potrdila, da napada ni bilo – redovnica si je rane z nožem povzročila sama, nato pa dejanje prijavila kot napad neznanca.
Policija je ugotovila, da je 35-letna redovnica Marija Tatjana Zrno, članica Kongregacije sester usmiljenk sv. Vincencija Pavla, nož kupila v lokalni trgovini v Zagrebu, nato pa si ga zabodla v trebuh. Po dogodku 28. novembra so jo sprejeli v bolnišnico z manjšimi poškodbami, kasneje pa je policiji podala lažno prijavo o domnevnem napadalcu.
V prvih urah po incidentu so se po družbenih omrežjih in nekaterih medijih razširile netočne trditve, da naj bi bil storilec migrant, ki naj bi kričal verska gesla. Policija je to poudarjeno zavrnila, saj ni našla nobenih dokazov o vpletenosti tretje osebe.
Kazenska ovadba in skrb za duševno zdravje
Zagrebška policijska uprava bo proti redovnici vložila kazensko ovadbo zaradi lažne prijave, za katero je zagrožena kazen do enega leta zapora.
V postopku so zaradi suma psihičnih stisk poklicali nujno medicinsko pomoč, redovnico pa prepeljali v ustrezno ustanovo. Natančnih motivov niso razkrili, viri pa omenjajo psihološki pritisk, ki bi lahko vplival tudi na njeno kazensko odgovornost.
Redovnica, rojena v Šujici v Bosni, je v Zagrebu znana kot katehetinja, mladinska pastoralna delavka in športna navdušenka.
Val dezinformacij in nevarnost širjenja neresnic
Primer je ponovno pokazal, kako hitro se lahko po družbenih omrežjih razširijo nepreverjene informacije. Po podatkih konference Konstruktivno novinarstvo kar 62 % prebivalcev novice išče izključno na družbenih omrežjih, kjer je preverjanje resničnosti pogosto zapostavljeno.
Hrvaška zveza združenj za duševno zdravje opozarja, da lahko takšna širjenja laži vodijo do stigmatizacije in celo spodbujajo sovraštvo. Tudi odvetnik Rafael Krešić je poudaril, da lahko tisti, ki namenoma širijo neresnice, kazensko odgovarjajo.
Ministerka za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek je ob primeru ponovno izpostavila pomen medijske pismenosti ter poudarila, da je boj proti dezinformacijam ključen za zaščito demokratičnih vrednot.