Ljubljana, 13. november 2025 – Medtem ko se v Sloveniji razplamteva razprava o legalizaciji evtanazije, je iz Kanade, kjer je to prakso dovoljeno že skoraj desetletje, prispelo resno opozorilo. Skupina devetih zdravnikov iz te severnoameriške države je slovenskim kolegom namenila odprto pismo, v katerem povzemajo grozljive posledice, ki jih je legalizacija medicinsko pomožene smrti prinesla v njihovo družbo.
Kanada velja za enega izmed vodilnih svetovnih primerov izvajanja evtanazije. A kot opozarjajo tamkajšnji zdravniki, je praksa hitro ušla izpod nadzora. Njihove izkušnje kažejo, da evtanazija ni rešila trpljenja, temveč je poglobila družbeno neenakost, zanemarila paliativno oskrbo in izbrisala pomembne etične meje v medicini.
Slovenia has an upcoming referendum on a law legalizing assisted dying.
Canadian physicians wish to warn you concerning the legalization of assisted dying, based on our experience.
We urge you to consider these consequences carefully. pic.twitter.com/y00Wf5lSZp
— CdnPhysiciansforLife (@CdnLifeDocs) November 8, 2025
Pismo s frontne črte: Pet ključnih opozoril kanadskih zdravnikov
V pismu, ki je v Sloveniji že sprožilo burne odzive, podpisani kanadski zdravniki izpostavljajo pet temeljnih nevarnosti, ki jih je prinesla uzakonitev evtanazije:
1. Razširitev onkraj prvotnega namena
Kar se je začelo kot pomoč terminalno bolnim, se je hitro razširilo na osebe s kroničnimi boleznimi, duševnimi motnjami in celo invalidnostjo, kjer smrt ni bila pričakovana.
“Pravni okvir se je sprostil nepremišljeno, številne zlorabe pa ostajajo neraziskane,” opozarjajo zdravniki.
2. Razkroj varovalk in medicinske etike
Zaščitni mehanizmi, ki naj bi varovali ranljive, so bili postopoma oslabljeni. Smrt je postala oblika zdravljenja, mnogi zdravniki pa se soočajo s pritiskom, če iz vestnih razlogov zavrnejo sodelovanje.
3. Družbeni pritisk na najšibkejše
Revni, bolni in invalidi vse pogosteje čutijo, da so breme družbi. Mnogi se zato odločajo za evtanazijo ne zaradi bolezni, ampak zato, ker ne želijo obremenjevati svojcev ali živeti v revščini.
“To ni napredno. To ni sočutno. To je subtilna prisila v smrt,” pišejo zdravniki.
4. Zanemarjanje paliativne oskrbe
Ker se sredstva usmerjajo v evtanazijo, trpi paliativna medicina. V Kanadi je že zdaj pogosto lažje priti do evtanazije kot do osnovne zdravstvene ali socialne oskrbe.
5. Erozija moralnih in pravnih mej
Meje se brišejo. V Kanadi je evtanazija že dostopna osebam, katerih smrt ni pričakovana, kmalu pa bo na voljo tudi ljudem z izključno duševnimi boleznimi. Leta 2027 naj bi zakon to uradno omogočil.
Šokantne posledice: Primeri, ki pretresajo javnost
Od leta 2016 do danes je bilo v Kanadi izvedenih že skoraj 45.000 primerov evtanazije. Med primeri, ki so šokirali javnost, je bil tudi 65-letni Les Landry, ki se je za evtanazijo odločil zaradi revščine, ter 51-letna ženska, ki je želela umreti, ker si ni mogla privoščiti primernega stanovanja.
Veliko ljudi navaja, da so se za smrt odločili, ker so čutili pritisk družbe, pomanjkanje podpore, ali so bili osamljeni. Nekateri zdravniki in socialni delavci so bili celo obtoženi, da so bolnike nagovarjali k evtanaziji.
Pismo sprožilo val odzivov v Sloveniji
Slovenska zdravniška zbornica, ki že dolgo opozarja na nevarnosti evtanazije, je pismo podprla in ponovno poudarila, da evtanazija ni rešitev za sistemske težave v zdravstvu.
Odzivi so prišli tudi iz etničnih in verskih krogov, ki opozarjajo na nevarnosti zlorabe, dehumanizacijo družbe ter odmik od temeljev zdravniškega poklica, katerega srčika je pomoč življenju – ne smrti.
Referendum in zavajajoče vprašanje
Spomnimo: marca 2024 je bil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zavrnjen, a predlagatelji so si prizadevali, da bi zadevo speljali skozi posvetovalni referendum, ki je bil izveden sočasno z evropskimi volitvami. Referendumsko vprašanje je bilo po mnenju mnogih zavajajoče, saj ni jasno ločilo med asistiranim samomorom in evtanazijo, kjer drugo osebo ubije zdravnik.
Glas iz stroke: »Ne trpim – živim!«
V ospredje so stopili številni strokovnjaki, ki opozarjajo na etične, pravne in družbene pasti evtanazije. Dr. Vida Drame Orožim, nevrologinja in psihiatrinja, je poudarila:
“Zakoni se ne sprejemajo za posameznike. Večina ljudi si želi živeti. Trpljenje posameznika mora biti reševano z oskrbo, ne z usmrtitvijo.”
Ekonomska računica življenja
Po nekaterih ocenah je Kanada z evtanazijo prihranila milijone, kar po mnenju kritikov kaže na nečloveški pristop, kjer ekonomski interesi prevladajo nad dostojanstvom in vrednostjo življenja.
“Lažje je nekoga ubiti kot zdraviti,” opozarja kanadski aktivist Alex Schadenberg.
ZDA, Švica, Belgija… in Slovenija?
Medtem ko se nekatere države, kot sta Nizozemska in Belgija, odločajo za razširjanje pravic do evtanazije tudi na otroke, so v ZDA dovoljene zgolj pomoči pri samomoru. V Švici pa zdravniki lahko pomagajo umreti tudi tujim državljanom.
Slovenija se še odloča. A opozorila iz Kanade, kjer je evtanazija že močno spremenila družbeni in medicinski prostor, jasno sporočajo:
“To pot je težko ustaviti, ko je enkrat začrtana.”
Zaključek: Slovenija, premisli!
Podpisniki pisma – med njimi dr. Ryan Wilson, dr. Will Johnston, dr. Luke Savage in drugi – opozarjajo, da so posledice evtanazije resne, globoke in pogosto nepovratne. Slovence pozivajo k previdnosti, odgovornosti in predvsem k temu, da ostanemo družba, ki ceni življenje – tudi takrat, ko je krhko in ranljivo.
“Zakon o evtanaziji ne rešuje trpljenja. Le prikriva resnične težave – in ponuja smrt namesto sočutja,” piše v pismu.
Opozorilo Kanade je jasno: smrt naj ne postane rešitev za socialne in zdravstvene probleme. Potrebujemo boljšo oskrbo, ne zakonodajo smrti.
📌 Slovenija – premisli, preden prestopiš točko brez vrnitve.
