Spletna stran e-utrip.si poroča, da se letošnje poletje strokovnjaki soočajo z izjemnim porastom hrastove čipkarke (Corythucha arcuata), drobne žuželke, ki je v zadnjih mesecih preplavila slovenske gozdove. Ta škodljivec, ki je pri nas postal pogost šele v zadnjih nekaj letih, je letos dosegel izjemno velike številke, kar povzroča skrbi med gozdarji in lastniki zemljišč.
Hrastova čipkarka je majhna žuželka, prepoznavna po svojih čipkastih krilih, kar je tudi izvor njenega imena. Gre za invazivno vrsto, ki izvira iz Severne Amerike in je bila v Evropo zanesena šele pred nekaj desetletji. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 2016, od takrat pa njena populacija narašča.
Letos so hrastovi gozdovi še posebej prizadeti. Hrastova čipkarka napada liste hrastov, kjer sesa rastlinske sokove, kar povzroča porjavenje in sušenje listov. Posledično drevesa izgledajo, kot da so požgana ali bolna, kar zmanjšuje njihovo sposobnost za fotosintezo. V najhujših primerih lahko drevesa prezgodaj odvržejo liste, kar jih oslabi in naredi bolj dovzetna za druge bolezni in škodljivce.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je letos povečana prisotnost hrastove čipkarke posledica več dejavnikov, med drugim blagih zim, ki omogočajo preživetje večjega števila osebkov, ter ugodnih pogojev za razmnoževanje spomladi in poleti. Posledice so že vidne na velikih površinah hrastovih gozdov, kjer drevesa kažejo znake stresa.
Invazija hrastove čipkarke pa ne vpliva le na drevesa. Na Gozdarskem inštitutu opozarjajo, da ob velikih namnožitvah stenice pogosto padejo z dreves in pristanejo na sprehajalcih, klopeh v parkih, mizah na terasah restavracij in celo na ljudeh. “Ni redko, da se pojavijo tudi na ljudeh, na oblačilih, koži in v laseh. Naj omenimo, da stenice lahko pičijo in povzročijo kožne alergije, vendar so prijave pikov oziroma alergijskih reakcij hrastove čipkarke redke, simptomi pa hitro izzvenijo,” sporočajo strokovnjaki, pri čemer poudarjajo: “Vplivi hrastove čipkarke na zdravje ljudi in živali so še neraziskani in mnoge informacije niso znanstveno potrjene.”
Hrastova čipkarka, podobno kot platanova čipkarka, naj bi bila sposobna pičiti človeka, vendar ni jasno, ali gre za obrambno reakcijo ali kaj drugega.