Izraz »črnuhar« ima v slovenskem političnem prostoru dolgo in precej temno zgodovino. Uporablja se kot slabšalna oznaka za katoličane, duhovnike ter ljudi, ki zagovarjajo konservativne vrednote, pogosto povezane s Cerkvijo. Beseda izhaja iz črnih duhovniških oblačil, a je sčasoma postala sinonim za poskus poniževanja in diskreditacije celotne skupine ljudi.
Po porazu koalicije na referendumu o evtanaziji je poslanka Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda) na Facebooku objavila zapis, ki je sprožil silovit odziv:
“Organiziral se je črnuhar dobro, to mu priznam. In menim, da je skrajni čas, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja. Ker, ko je prepozno…”
Val kritik jo ni ustavil. V naslednjem zapisu je cinično dodala:
“Bojda sem strašansko grešila. Blaženega Janeza sem označila za črnuharja.”
Besede so močno odmevale. Slovenski škofje so zapis označili za “nedemokratični poskus utišanja” in opozorili na izjemno nizek nivo politične komunikacije. Svoje ogorčenje so izrazili tudi obrtniki, ki jih je poslanka po svoje prištela v isto skupino. Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Danijel Lamperger je bil jasen: “Pričakujemo opravičilo.”
A med vsemi odzivi se je pojavilo še eno vprašanje, ki je dodatno razburilo javnost:
Ali je beseda »črnuhar« letela tudi na Marcosa Tavaresa?
Marcos Tavares, legenda NK Maribor in eden najbolj prepoznavnih naturaliziranih Slovencev, je bil v referendumskem dogajanju eden najglasnejših podpornikov glasovanja PROTI. Kot veren kristjan in vodja cerkev Jezus je Pot in človek močnih družinskih vrednot je nastopil javno in jasno:
Na referendumu 23.11. glasujemo proti zakonu o zastrupljanju bolnih in starejših. pic.twitter.com/cLETaatlf3
— Pohod za življenje (@PohodZaZiv) November 18, 2025
Njegov poziv, posnet v videu, je delil javnost – mnogi so ga pohvalili, del podporniške baze koalicije pa mu je očital, da se kot tujec preveč vključuje v slovenska politična vprašanja.
V eni izmed Facebook skupin, naklonjenih Gibanju Svoboda, je kmalu po objavi poslanke stekel komentar, ki je dvignil veliko prahu:
“Ko je Lena rekla ‘črnuhar’, je mislila tudi na Tavaresa. Kar je rasistično”
Objava je požela na stotine všečkov, preden so jo moderatorji izbrisali.
S tem se je vprašanje, ki je do tedaj tlelo v ozadju, dvignilo v ospredje: ali poslanka s tem izrazom med “črnuharje” prišteva tudi Marcosa Tavaresa, ker je zagovarjal referendum PROTI in ker je blizu Cerkvi?
Tavares se na te namige ni odzval, a njegovi podporniki so bili jasni:
“Da človeka, ki je Sloveniji dal toliko, zdaj posredno označijo za ‘črnuharja’ – to je sramota.”
Pravična ocena ravnanja Lene Grgurevič
Politične strasti so bile po porazu koalicije vsekakor močne, toda:
-
izbran izraz je bil nespoštljiv,
-
dodatno je poglobil že tako močno razdeljeno družbo,
-
ni bil usmerjen v argument, temveč v žaljivko.
Da je poslanka svoj zapis branila s stavkom, da “zapis ni rasističen, temveč političen komentar”, ne odpravlja dejstva, da je izraz, kot ga razume večina javnosti, žaljiv, razdiralen in obremenjen z zgodovino stigmatiziranja.
Res je, da v politiki pogosto poslušamo ostre besede – kot so opozorili v Levici, žaljivke letijo tudi v drugo smer. A od poslanke največje vladne stranke se pričakuje več, ne manj.
In Tavares?
Če je “črnuhar” danes vsak, ki je glasoval PROTI, verjame v življenje od spočetja do naravne smrti in je blizu Cerkvi, potem se med te označene res lahko umešča tudi Marcos Tavares. A verjetno ta izraz ni bil nemenjen njemu.
A ravno to je bistvo problema:
ko politika začne nasprotnike označevati namesto poslušati, izgubi stik z ljudmi.
Slovenija je po referendumu ponovno ostala razdeljena – ne le po vrednotah, ampak tudi po tem, kdo je vreden spoštovanja in kdo ne.
