Izgredi se širijo v vse več evropskih držav: Bodo dosegli tudi Slovenijo?

Francija: požgana mestna hiša, izropane trgovine in na tisoče pridržanih

Najhuje je bilo v Franciji, kjer so sobotni protesti 17. oktobra prerasli v obsežne nerede.

🇫🇷 Paris? Its looks like a third world country 😢

Writer: Samuel https://t.co/rbd0fwCwm6

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) October 19, 2026

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je demonstracij udeležilo najmanj 550.000 ljudi. Protesti so zajeli Pariz, Marseille, Lyon, Lille, Bordeaux in številna druga mesta.

V Limogesu so zamaskirani izgredniki požgali več kot 140 let staro mestno hišo. V Lyonu je gorel turistični urad, v Parizu in drugih mestih so bile izropane trgovine, napadene javne stavbe in poškodovana policijska vozila.

Francoske oblasti so do nedelje poročale o več kot 2.400 aretacijah.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odgovornost za del nasilja pripisal skrajno levim skupinam in kriminalnim posameznikom.

Crazy video of a French couple enjoying drinks and cigarettes at an outdoor café near the Arc de Triomphe in Paris as rioters and looters fight riot police and set fires just 50 meters behind the couple https://t.co/DsihcyzMcf

— Visegrád 24 (@visegrad24) October 19, 2026

Italija: zamaskirani izgredniki napadli policiste

Tudi v Italiji so se protesti proti draginji in vojnim konfliktom sprevrgli v nasilje.

V središču Milana so zamaskirani posamezniki v policiste metali kamenje, tlakovce in druge predmete. Zagorele so barikade, poškodovane so bile trgovine in druga infrastruktura.

🇮🇹 The violent riots have SPREAD to Italy, and the fashion capital of Milan is taking the full brunt of it.

More “aggrieved European students” are smashing cars and kicking through store windows.

The police have deployed tear gas but honestly, this already looks completely out of control.

We’re watching the collapse of Europe in real time.

Writers: Bri, Michael https://t.co/1eUVu2FIPK

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) October 19, 2026

Policija je uporabila solzivec in vodne topove. Po poročanju italijanskih medijev je bilo pridržanih približno 50 ljudi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je nasilje ostro obsodila in poudarila, da pravica do demonstracij ne vključuje pravice do požiganja mest.

Njeno stališče odpira pomembno vprašanje odgovornosti: kako zaščititi pravico državljanov do protesta, ne da bi nasilnim skupinam dovolili prevzeti nadzor nad ulicami?

Belgija: spopadi s policijo v Bruslju in Liègu

Greta je zdaj v Franciji in muslimanskim izgrednikom sporoča, da je “ponosna nanje”. https://t.co/ugF1mrV1vz

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) October 18, 2026

Napeto je tudi v Belgiji. V Bruslju so policisti uporabili solzivec in vodne topove, potem ko so posamezni protestniki metali predmete proti varnostnim silam in zanetili požare.

🇫🇷 A woman who runs a small business comes out to defend it, wielding a stick, while the savages outside try to SMASH the storefront window.

WHERE is the government that is supposed to be protecting these people?? 😡

Writer: Samuel https://t.co/slb2WOJKJs

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) October 18, 2026

V Liègu so prav tako izbruhnili spopadi, povezani s protesti zaradi izobraževalne politike in gospodarskih razmer.

Belgijski notranji minister Bernard Quintin je dogajanje označil za nasilje, ki presega meje običajnega protesta.

Nothing to see here. Just mostly peaceful French kids who want more school books https://t.co/Scw36HoCgf

— Rita Panahi (@RitaPanahi) October 18, 2026

Posebej zgovorno je, da so se v Belgiji poleg sindikalnih in študentskih demonstracij pojavile tudi ločene skupine zamaskiranih izgrednikov, oblečenih v črno.

Takšen videz spominja na taktiko black bloc, ki jo uporabljajo različne radikalne protestniške skupine, tudi posamezni skrajno levi aktivisti. Samo črna oblačila in zakriti obrazi pa še ne dokazujejo članstva v organizaciji Antifa ali drugi politični skupini.

Protesti niso omejeni samo na zahodno Evropo

Na Portugalskem je več deset tisoč ljudi protestiralo zaradi visokih stanovanjskih stroškov, nizkih plač in vse težje dostopnosti stanovanj.

V Lizboni so protestniki postavili tudi šotore in opozorili, da številni zaposleni kljub rednim prihodkom težko pridejo do lastnega doma.

Angry Spanish tourists screaming “you sons of b*tches” at French art students blocking the entrance to the Louvre and forcing the museum to close.

The tourists had traveled to Paris specifically to visit the Louvre and feel cheated https://t.co/WhKaQt3osI

— Visegrád 24 (@visegrad24) October 19, 2026

V Albaniji pa so protesti zaradi nezadovoljstva z oblastmi in gospodarskih razmer prav tako prerasli v nasilne spopade.

Slovensko zunanje ministrstvo je 14. oktobra državljane celo opozorilo na nevarnost v Tirani, kjer so protesti dan prej prerasli v nasilje v bližini osrednjega Skenderbegovega trga.

Kdo v resnici stoji za nasiljem?

Ob poročanju o protestih se pogosto omenjajo dijaki, študenti, sindikati in nezadovoljni državljani. Vendar ta opis ne zajame nujno vseh udeležencev.

V Franciji so oblasti za del nasilja obtožile skrajno leve skupine in kriminalne posameznike. V Italiji in Belgiji so poročali o zamaskiranih skupinah, ki so napadale policiste in uničevale premoženje.

Toda za trditev, da aktualne izgrede po Evropi usklajeno organizirajo Antifa ali islamistične organizacije, za zdaj še ni dovolj bremenilnih dokazov.

To ne zmanjšuje resnosti nasilja. Nasprotno: odgovorne je treba identificirati na podlagi njihovih dejanj in dokazov, ne zgolj političnih oznak.

Bodo izgredi dosegli tudi Slovenijo?

Zanimivo da je Levica zakrila obraze “francoskih študentov” https://t.co/bXnkUXrXI3

— Jan (@Jan_Slovenia) October 19, 2026

Čeprav se protesti odvijajo v več evropskih državah, trenutno ni potrjenih podatkov, da bi se nasilni izgredi organizirano širili proti Sloveniji.

Vendar imajo številne države, tudi Slovenija, podobne družbene izzive.

Protesti v evropskih mestih zato predstavljajo opozorilo, kako hitro se lahko nakopičeno nezadovoljstvo spremeni v množično mobilizacijo.

Še posebej, kadar mirne demonstracije izkoristijo posamezniki, ki jih ne zanimajo politične rešitve, temveč nasilni obračuni.

Pravica do protesta je temelj demokracije. Požiganje javnih stavb, ropanje trgovin in napadanje policistov pa niso demokratično izražanje nezadovoljstva, temveč nasilna dejanja.

Vprašanje za Slovenijo zato ni samo, ali se lahko podobni protesti zgodijo tudi pri nas, temveč tudi, ali bi bile institucije pripravljene zaščititi mirne protestnike, državljane in njihovo premoženje, če bi se razmere zaostrile.

🇫🇷 Una imagen histórica de los disturbios que sacuden Francia.

Un hombre permanece frente a su tienda de coleccionables, rodeado de cristales rotos y mercancía destruida, intentando proteger lo que queda de su negocio.

Las protestas por el aumento del combustible, la inflación y el costo de vida han terminado en violentos saqueos a cientos de comercios.

Y esta imagen refleja una de las realidades más duras de estos conflictos: mientras unos expresan su indignación, otros ven desaparecer en minutos lo que les tomó toda una vida construir.

Detrás de esa mirada podría haber décadas de esfuerzo, sacrificios y sueños.

Protestar es un derecho. Destruir el trabajo de otros no debería ser parte de él.

Qué impotencia. 💔

— Antaurus (@AntaurusTV) October 18, 2026