Konflikt na Bližnjem vzhodu je dobil novo nevarno dimenzijo. Po zadnjih poročilih mednarodnih medijev je Iran razširil svoje napade na energetsko infrastrukturo več ključnih zalivskih držav.
V Omanu je bil v strateškem pristanišču Duqm z dronom zadet rezervoar za gorivo. Oblasti so potrdile materialno škodo, žrtev pa ni bilo. Teheran je kasneje zanikal odgovornost za napade na ozemlje Omana in poudaril, da ne cilja na »prijateljske države«.
V Združenih arabskih emiratih so padajoči ostanki prestreženih iranskih brezpilotnih letalnikov poškodovali naftna skladišča.
Katar je sporočil, da je zračna obramba uspešno prestregla več raket in dronov, med drugim tistih, namenjenih proti mednarodnemu letališču v Dohi. Tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Majed al Ansari je dejal, da je bila situacija hitro postavljena pod nadzor. Kljub temu je državni energetski velikan QatarEnergy zaradi varnostnih tveganj začasno ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) ter nekaterih drugih produktov v industrijskih kompleksih Ras Laffan in Mesaieed.
V Savdski Arabiji je ameriško veleposlaništvo izdalo nujno opozorilo zaradi neposredne nevarnosti raketnih in dronskih napadov na območje Dhahran, kjer se nahaja pomembna naftna infrastruktura. Državni naftni gigant Saudi Aramco je začasno zaustavil delovanje delov ene največjih rafinerij Ras Tanura zaradi požara, ki je nastal po prestrezanju iranskih dronov.
Na svetovnih trgih so se cene takoj odzvale. Cena nafte (Brent) se je v zadnjih dneh zvišala za več kot 10 odstotkov in trenutno trguje okoli 81–84 dolarjev za sodček. Tudi cene zemeljskega plina v Evropi so močno poskočile. Analitiki opozarjajo, da bi morebitne daljše motnje v Zalivu – predvsem če bi prišlo do težav v prevozu skozi ožino Hormuz – lahko povzročile resno podražitev goriv po vsem svetu in dodatno pritisk na globalno inflacijo.
Vprašanje, ali gre za omejene incidente ali za sistematičen pritisk na energetsko srce regije, za zdaj ostaja odprto. Jasno pa je, da vsak napad na stabilnost Perzijskega zaliva neposredno ogroža globalno gospodarsko ravnovesje.