Nemčijo pretresa primer 35-letne Monike Z., ki je pred sodiščem v mestu Fulda obtožena smrti lastne hčerke. Sama trdi, da je šlo za tragično nesrečo: rodila naj bi sama, opita, v kleti, nato pa skupaj z novorojenko padla na tla. Dojenčica naj bi zaradi hudih poškodb umrla. »Nikoli ne bi ubila lastnega otroka,« je zatrdila sodnikom.
Toda tožilstvo ima povsem drugačno razlago. Po njihovem prepričanju Monikina različica ne drži – deklico naj bi ubila z močnim udarcem s ploščatim predmetom oziroma z udarcem ob trdo površino. Da bi skrila sledi, je truplo položila v plastično vrečko in ga spravila v zamrzovalno skrinjo.
Pretresljivo odkritje med špinačo
Resnica je prišla na dan februarja letos, ko sta Monikina znanca, Kamila in Janusz G., vstopila v hišo v kraju Heringen, da bi pobrala pošto. Monike takrat ni bilo doma – s partnerjem, ki po lastnih besedah ni vedel nič o nosečnosti, je bila na Poljskem.
Ko sta stopila v klet, je njuno pozornost pritegnilo, da je med vsemi aparati delovala le zamrzovalna skrinja. Ko sta jo odprla, je sledil šok: med vrečkami zamrznjene špinače sta zagledala vrečko iz trgovine. V njej je bilo truplo dojenčice. »Videla sem roko, mož pa nogo,« je na sodišču pretreseno pričala Kamila.
Otroško življenje, ki ga ni bilo
Primer Monike Z. je več kot samo tragična zgodba ene družine. Je podoba družbe, ki ni videla in ni ukrepala:
-
partner, ki trdi, da o nosečnosti ni vedel ničesar,
-
okolica, ki ni opazila, da je ženska pred porodom,
-
sistem, ki ni zaznal stiske in ni ponudil pomoči.
In šele naključje je razkrilo resnico – zamrznjeno življenje, skrito med živila.
Ogledalo brezbrižnosti
Tožilstvo zahteva obsodbo za umor, obramba pa vztraja pri nesreči. Toda ne glede na sodbo ostaja dejstvo: otrok, ki bi moral imeti pravico do življenja in zaščite, je umrl brez glasu in brez možnosti.
Primer Monike Z. je tako sojenje brezbrižnosti – kako daleč lahko človek zaide, kadar ni nadzora, podpore in sočutja. Cena pa je bila najvišja: izgubljeno življenje, ki bi lahko bilo rešeno.