Golobova vlada je javnosti predstavila dokument Prehrana za zdravje in planet, ki naj bi določal nove slovenske prehranske smernice. Na prvi pogled gre za skrb za zdravje, okolje in boljše prehranske navade. Toda ob natančnejšem branju postane jasno, da dokument ni le prehransko priporočilo. Je tudi planetarni prehranski manifest, ki Slovence usmerja stran od klasične domače hrane, mesa, jajc in mlečnih izdelkov ter proti pretežno rastlinski prehrani.
Smernice same priznavajo, da priporočajo pretežno rastlinsko prehrano, z veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, stročnic, krompirja, oreščkov in semen, ob tem pa le zmerno uživanje mlečnih izdelkov, jajc in rib ter omejen vnos mesa. Predelano meso naj bi bilo v idealnem primeru celo na ničli.
Težava ni v tem, da dokument spodbuja več zelenjave ali manj sladkorja. To je smiselno. Težava je v tem, da se pod zastavo “zdravja in planeta” začne sumničiti osnovna hranilna živila, ki so stoletja hranila ljudi: jajca, meso, mlečne izdelke in živalske maščobe.
Jajca: zakaj država straši ljudi že pri treh jajcih?
Ena najbolj spornih točk so jajca. Dokument kot splošno priporočilo navaja do največ treh jajc na teden, pri čemer v to šteje tudi jajca v drugih živilih, kot so pecivo, palačinke ali testenine.
To je za mnoge ljudi absurdno nizko. Jajca so poceni, dostopna, hranilno gosta hrana. Za človeka, ki želi jesti manj sladkorja, manj kruha, manj testenin in manj industrijskih prigrizkov, so jajca pogosto ena najboljših zamenjav.
Nutricionist Mario Sambolec je v oddaji Svet zato upravičeno opozoril, da trditev, da lahko že tri jajca tedensko ali več povzročajo bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 ali raka, “absolutno ne drži”. Po njegovih besedah jajca pri večini populacije nimajo negativnega vpliva na holesterol v krvi. Obstaja manjši del ljudi, ki se lahko odzove drugače, zlasti če imajo že povišan LDL ali drugo srčno-žilno tveganje, a to je treba ugotavljati individualno, ne pa generalizirati za ves narod.
To je bistvo problema: država ne sme iz izjeme narediti pravila za vse ljudi.
Meso: zrezek ni isto kot salama
Podobna napaka se pojavi pri mesu. Dokument sicer loči rdeče, belo in predelano meso, vendar v javnem sporočilu vse skupaj zlahka izpade kot en velik problem. A to ni pošteno.
Tudi same smernice priznavajo, da je meso vir beljakovin, vitaminov B2, B6 in B12 ter mineralov, kot so železo, fosfor, selen in cink. Dokument celo zapiše, da meso lahko pomaga zadovoljiti prehranske potrebe ljudi, ki se prehranjujejo vsejedo.
Zato je nevarno, ko se naravni kos mesa psihološko potiska v isti koš kot salame, hrenovke in paštete. Sambolec je v oddaji pravilno poudaril, da je treba ločiti med pustim kosom mesa in predelanimi mesninami. Zrezek ni isto kot industrijska salama.
Če država tega ne pove jasno, ljudem ne pomaga. Ljudi zmede.
Kje so smernice lahko v škodo ljudem?
Največja nevarnost je, da bodo ljudje iz dokumenta razumeli: manj živalske hrane je avtomatsko bolj zdravo. To pa ni res za vsakogar.
Še posebej ne za ljudi, ki potrebujejo več beljakovin, imajo težave s sitostjo, sladkorjem, energijo, ADHD, presnovo ali telesno težo. Za take ljudi je prehrana z dovolj jajc, mesa, rib, mlečnih izdelkov in zelenjave pogosto bolj stabilna kot prehrana, ki jih potiska v več žit, krompirja, stročnic in sadja.
Dokument sam priznava, da če ljudje izločajo mleko ali mlečne izdelke, morajo paziti na nadomestitev ključnih hranil, sicer lahko pride do pomanjkanja kalcija, joda, vitamina B12 in beljakovin. To je ključno priznanje: ko ljudem odvzameš hranilno gosto živalsko hrano, moraš zelo natančno vedeti, s čim jo boš nadomestil.
In ravno tu je problem. Povprečen človek tega ne bo delal laboratorijsko natančno. Ne bo računal B12, joda, železa, beljakovin in aminokislin. Samo slišal bo: manj mesa, manj jajc, manj živalske hrane.
To ni prehranska pismenost. To je prehranska zmeda.
To niso samo smernice. To je ideološki premik.
Dokument izrecno uporablja okvir planetarne prehrane, povezane z EAT-Lancet logiko. Planetarna prehrana je v dokumentu opredeljena kot prehranski vzorec, ki naj bi hkrati varoval zdravje ljudi in planet, temelji pa na pretežno rastlinskih živilih in zmernem vnosu živalskih živil.
Tu se zgodi nevaren premik. Vprašanje ni več samo: kaj najbolj koristi človeku? Vprašanje postane: kakšen krožnik ustreza podnebni in politični viziji?
In to je treba jasno povedati: prehranske smernice za narod ne smejo biti podnebni manifest. Ne smejo iz zdravja narediti ideološkega projekta. Ne smejo Slovencem pod krinko stroke servirati občutka krivde zaradi jajc, mesa in normalne domače hrane.
Slovenci ne potrebujejo vlade, ki jim prešteva jajca in moralizira zrezek. Potrebujejo jasna, poštena in uporabna priporočila: manj sladkorja, manj ultraprocesirane hrane, manj alkohola, več prave hrane, dovolj beljakovin, dovolj hranil, več gibanja in več odgovornosti za lastno zdravje.
Zelenjava ni problem. Problem je, ko država pod krinko zelenjave ljudem prodaja ideološko obarvan jedilnik.