View this post on Instagram
Portal Moja-dolenjska poroča, da je med torkovo sejo državnega zbora, kjer so predstavniki vlade odgovarjali na poslanska vprašanja, je predsednik vlade Robert Golob ponovno zanikal, da bi imel pred leti odprt bančni račun v Romuniji. A njegove navedbe se ne ujemajo z uradnim stališčem banke Raiffeisen, ki je z dokumentom, objavljenim v oddaji Tarča, jasno zanikala možnost, da bi šlo za krajo identitete.
Gre za zgodbo, ki sega v čas pred volitvami leta 2022, ko so se pojavile informacije, da naj bi imel Golob odprt račun pri Raiffeisen Bank v Bukarešti – le nekaj korakov stran od tamkajšnje poslovalnice družbe Gen-I, ki jo je takrat vodil.
Takrat je Golob trdil, da gre za zlorabo identitete in da je zadevo predal odvetnikom ter organom pregona. A v treh letih ni predstavil nobenih dokazil ali izsledkov preiskave, ki bi njegove trditve potrdili.
Dokument banke razkriva drugo zgodbo
Raiffeisen Bank je že aprila za Tarčo sporočila, da ne gre za primer kraje identitete, s čimer je neposredno ovrgla Golobovo razlago. Dokument z uradnim pojasnilom je bil ponovno predstavljen tudi prejšnji teden.
Kljub temu je Golob v državnem zboru znova zatrjeval, da je bil “račun zaprt” in da “na njem nikoli ni bilo nobene transakcije”. Kot dokaz je pokazal potrdilo banke, ki pa – po dostopnih informacijah – dokazuje le, da je bil račun ob zaprtju brez sredstev, ne pa, da transakcij nikoli ni bilo.
Bančni vir: “To ni edini račun, ki ga upravlja Robert Golob”
Po neuradnih podatkih je Raiffeisen Bank enemu od slovenskih medijev potrdila, da to ni edini račun, ki ga upravlja Robert Golob.
Če se te informacije izkažejo za točne, to pomeni, da je predsednik vlade v državnem zboru zavajal poslance in javnost.
Številna vprašanja, nobenih odgovorov
Kljub ponavljajočim se razkritjem in uradnim dokumentom banka ter mediji opozarjajo, da Golob še vedno ni predstavil nobenega konkretnega dokaza, ki bi podprl njegovo zgodbo o “kraji identitete”.
Policija do danes ni potrdila, da bi vodila kakršenkoli postopek v zvezi z domnevno zlorabo njegovih osebnih podatkov.
Zadeva, ki bi se po volitvah leta 2022 lahko zaprla, se zdaj vrača v središče pozornosti – in to zaradi premierjevih lastnih besed v parlamentu.
Javnost zato upravičeno pričakuje jasne odgovore: je šlo res za laž – ali za še en primer skrivanja za meglo političnih izgovorov?