Donava je letos padla na najnižjo raven v skoraj stoletju, in reka, ki teče skozi deset evropskih držav, je iz svojega dna izrinila nekaj, česar Evropa ni pozabila, a ga tudi ni videla že dolgo časa: razbitine nemške vojne flote iz druge svetovne vojne.
Pri srbskem Prahovu, blizu meje z Bolgarijo in Romunijo, so iz vode znova pokukali trupi Kriegsmarine – nemške vojne flote, ki jo je Wehrmacht jeseni 1944 namenoma potopil na tem odseku reke. Cilj je bil preprečiti, da bi plovila padla v roke sovjetski Rdeči armadi, ki je takrat prodirala proti zahodu. Nemci so ladje raje sami poslali na dno, kot da bi jih izgubili.
Nazi warship in Serbia exposed as the Danube gets lower and lower….https://t.co/AT36nFlJv4 pic.twitter.com/ydhUqhUub6
— Guy Walters 🇺🇦 🇻🇪 🇮🇷🇧🇾 (@guywalters) August 3, 2026
Do 200 potopljenih plovil na dnu ene reke
Po ocenah zgodovinarjev je na tem petkilometrskem odseku Donave še danes do 200 razbitin – bojnih ladij, tovornih plovil in vlačilcev. Mnoge med njimi so še vedno napolnjene s tonami neizstreljenega streliva in eksploziva, kar jih spremeni iz zgodovinske kuriozitete v resnično nevarnost za plovbo. Na nekaterih odsekih so razbitine plovno pot pri Prahovu zožile s 180 na le 100 metrov.
Evropska unija in Evropska investicijska banka (EIB) sta zato pred nekaj leti stopili v akcijo. Cilj sanacijskega projekta je do leta 2028 odstraniti 21 najnevarnejših vrakov – nekaj so jih iz rečnega dna že izvlekli leta 2024 s pomočjo jeklenih vrvi in težke mehanizacije.
Sunken Nazi warship uncovered in shrinking Danube River as European heatwave lingers on
European Investment Bank says it is among 200 vessels that lie at the bottom of the waterway https://t.co/Wt0MDdReaQ
— US NEWS NOW – World’s Leading Liberal Voice News (@voteblue8888) August 2, 2026
Ista suša, ki je razkrila ladje, zdaj ugaša jedrske elektrarne
A letošnja zgodba ni le o preteklosti. Vročinski val in rekordno nizek vodostaj Donave – na hrvaški merilni postaji Batina so zabeležili –142 centimetrov, kar je najnižje od leta 1909 – je sprožil pravo energetsko krizo v celotni regiji.
Na Madžarskem je premier Peter Magyar v soboto sporočil, da bodo zaradi pomanjkanja vode za hlajenje reaktorjev prvič v 44 letih popolnoma zaustavili enega od blokov jedrske elektrarne Paks – tiste, ki državi običajno zagotavlja skoraj polovico električne energije. Proizvodnja je za nekaj ur padla na vsega 240 megavatov, namesto običajnih 2.000. V Romuniji so v jedrski elektrarni Černavoda že zaustavili en reaktor, oblasti pa celo razstreljujejo skale, da bi rečni tok preusmerile neposredno k hladilnim sistemom.
In suša ni tuja zgodba iz daljne tujine. Tudi upravljalec slovenske nuklearke NEK v Krškem je sporočil, da se zaradi nizkega vodostaja Save bližajo razmeram, ko bo treba zmanjšati moč reaktorja, v najslabšem scenariju pa tudi postopoma zaustaviti elektrarno.
Ko reka razkrije, kaj smo hoteli pozabiti
Zgodba o razbitinah pri Prahovu je nenavadna metafora za trenutek, v katerem je Evropa. Vojna, ki naj bi bila davno pokopana na dnu reke, se dviga na dan – v istem poletju, ko ista reka ne zmore več hladiti reaktorjev, ki poganjajo pol celine.
Nekateri prebivalci Prahova, med njimi upokojenec Velimir Trajilović, ki je o nemški floti napisal celo knjigo, opozarjajo, da razbitine niso le zgodovinski spomenik, temveč ekološka bomba z odloženim vžigom – nevarnost, ki grozi tudi ribičem na romunski strani reke.
Donava bo letos verjetno razkrila še več svojih skrivnosti. Vprašanje je le, koliko jih bo Evropa še zmogla nositi – hkrati z eno.