Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa v povezavi z Grenlandijo so v evropskih prestolnicah sprožile resen politični preplah. Kar je dolgo veljalo za provokacijo, se zdaj vse pogosteje razume kot strateški preobrat: vse več evropskih vlad se odkrito sprašuje, ali so ZDA še vedno zanesljiv partner pri varnosti in trgovini, in začenjajo razmišljati o alternativah.
Po poročanju medija Politico je Trumpova napoved, da bo uvedel carine proti vsakomur, ki bi mu poskušal preprečiti prevzem Grenlandije (ki pripada Danski), za številne evropske vlade pomenila prelomni trenutek.
Čakanje ni več možnost
V internih razpravah naj bi evropski uradniki govorili o pritiskih na zaveznike brez povoda in prvič resno razmišljali o dolgoročnem odmiku od Washingtona. V ozadju se krepi prepričanje, da Trumpova politika ni le kratkotrajen pojav.
Visoki evropski vladni predstavnik je za Politico poudaril, da Evropa ne more več samo čakati in opazovati, ampak da je potrebna usklajena prilagoditev na novo realnost. To se ne nanaša le na trgovino, temveč predvsem na evropsko varnostno arhitekturo.
Novo zavezništvo namesto Nata?
V ospredje prihaja struktura, ki že zdaj deluje tudi brez ZDA: tako imenovana koalicija pripravljenih za pomoč Ukrajini. Nacionalni svetovalci za varnost iz okoli 35 držav – med njimi članice EU ter države, kot sta Velika Britanija in Norveška – naj bi bili v stalnem stiku.
Sodelovanje poteka tudi na najvišji politični ravni. Voditelji, kot so Emmanuel Macron, Keir Starmer, Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se redno in neformalno usklajujejo.
Grenlandija kot prelomnica
Ta omrežja so se do zdaj izkazala za koristna predvsem pri umirjanju napetosti. A zaostrovanje okoli Grenlandije naj bi pomenilo preobrat: tudi bolj zadržani voditelji naj bi javno kritizirali grožnje s carinami, dosedanja politika umikanja in pomirjanja pa v mnogih prestolnicah vse manj velja za učinkovito.
NATO without the United States?
The EU is discussing the creation of a new military alliance with Ukraine without US participation.
According to Politico, the idea revolves around a “coalition of the willing”.
This format is being considered as a possible foundation for a new… pic.twitter.com/RFINV17NzO
— NEXTA (@nexta_tv) January 20, 2026
Nato pod vprašajem, Evropa želi več samostojnosti
Hkrati se krepijo razprave o bolj neodvisnem evropskem varnostnem redu. V Bruslju naj bi se množile pobude, da bi bila Evropa do 2030 sposobna učinkovite obrambe tudi brez ameriške pomoči. Med predlogi so stalna intervencijska sila EU ter novi formati sodelovanja z državami zunaj EU, kot je Velika Britanija.
Posebej občutljivo pa je, da se znova odpira tudi vprašanje vloge Nata. Če bi Washington dodatno oslabil varnostna jamstva, bi lahko obstoječa zavezniška struktura izgubila pomen. V tem kontekstu se omenja tudi možnost, da bi Ukrajino v prihodnosti tesneje vključili v evropsko varnostno arhitekturo.