DRŽAVA BO ŠE LETOS MOČNO UDARILA PO DENARNICAH SLOVENCEV?  Hrana bi se lahko podražila za skoraj 12 odstotkov – najbolj na udaru žita, sadje, zelenjava, mleko, mlečni izdelki, kruh, testenine, sir, olje in vino

Analitiki družbe Oxford Economics ocenjujejo, da bi se lahko svetovne cene hrane v letu 2026 zvišale za kar 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Največji pritisk pričakujejo pri žitu, sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih, dražje surovine pa lahko kasneje pomenijo tudi dražji kruh, testenine, sir, olje in vino.

Toda tukaj je treba povedati nekaj zelo pomembnega.

Napoved 11,8 odstotka ne pomeni, da bo povprečna košarica slovenskega kupca do konca leta avtomatično dražja za 11,8 odstotka.

Gre za napoved gibanja svetovnih cen hrane oziroma prehranskih surovin. Kolikšen del teh podražitev se bo dejansko prenesel na police slovenskih trgovin, bo odvisno od cen energije, transporta, predelave, trgovskih marž, pogodb med dobavitelji in trgovci ter številnih drugih dejavnikov.

Zakaj analitike tako skrbi?

Problem ni samo eden. Letos se je na kup zložilo več dejavnikov.

Evropo so prizadeli hudi vročinski valovi in suša, ki so ponekod močno zmanjšali pridelek. Hkrati ostajajo visoki stroški energije in gnojil, vojna v Ukrajini še naprej predstavlja tveganje za dobavo žita, konflikti na Bližnjem vzhodu pa dodatno pritiskajo na energetske trge.

Kako resne so razmere pri žitu, kažejo tudi številke.

Evropsko združenje Coceral je napoved pridelka žita za EU in Združeno kraljestvo znižalo z 295,5 milijona na 286,6 milijona ton. Leta 2025 je bilo pridelanih približno 310 milijonov ton.

Manj pridelka ob nespremenjenem povpraševanju običajno pomeni pritisk navzgor na cene.

In tu pridemo do izdelkov, ki jih ljudje kupujejo praktično vsak dan.

Najprej sadje, zelenjava, žita in mleko – nato lahko pride val naprej

Pri svežem sadju in zelenjavi se lahko slabši pridelek na cenah pokaže precej hitro. Pri žitu pa se vpliv lahko po prehranski verigi prenaša postopoma.

Dražja pšenica ne pomeni samo dražje moke.

Sčasoma lahko pomeni dražji kruh in testenine. Dražja krma in energija lahko povečata stroške živinoreje ter proizvodnje mleka in sira. Dražji energenti vplivajo praktično na vse – od traktorja na njivi do hladilnice, proizvodnega obrata in tovornjaka, ki hrano pripelje v trgovino.

Slovenski ekonomist Aleš Kuhar je za Bloomberg Adria opozoril, da se bodo višje cene energentov prej ali slej prelivale tudi v cene hrane na policah. Portal ob tem poroča, da letošnja suša povzroča težave tudi slovenskemu kmetijstvu, zlasti pri krmi, sadju, zelenjavi ter posledično živinoreji in mlečni proizvodnji.

Toda trenutno je slika v slovenskih trgovinah precej drugačna

Prav zato je pomembno ločiti opozorilo za prihodnje mesece od tega, kar se dogaja danes.

Statistični urad RS je 31. avgusta objavil najnovejše podatke za avgust 2026. Letna inflacija je v Sloveniji znašala 3,0 odstotka.

Toda cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile avgusta za 1,0 odstotka nižje kot avgusta 2025, samo v primerjavi z julijem pa so se znižale še za 0,3 odstotka.

To pomeni, da 12-odstotne podražitve hrane v slovenskih trgovinah trenutno ni.

Obstaja pa tveganje, da se bodo težave na svetovnih trgih v prihodnjih mesecih začele prenašati tudi k nam.

Tudi Banka Slovenije trenutno ne napoveduje 11,8-odstotne slovenske inflacije hrane. V junijski napovedi je za leto 2026 pričakovala približno 1,9-odstotno rast cen hrane, vendar je hkrati opozorila, da bodo hitrejše umirjanje cen zavirali višji stroški energentov in gnojil, ki se postopoma prenašajo po dobavni verigi. Za leto 2027 Banka Slovenije pričakuje že približno 4-odstotno rast cen hrane.

In prav tu je največja neznanka: koliko so se razmere od teh napovedi zaradi vročine, suše, energije in geopolitičnih pretresov še poslabšale.

Za družino kruh, mleko in zelenjava niso luksuz

Ko ekonomisti govorijo o odstotkih, gospodinjstvo tega ne občuti kot statistiko.

Občuti ga na blagajni.

Kruh, mleko, jajca, testenine, sadje, zelenjava in olje niso izdelki, ki jih lahko družina preprosto izbriše iz mesečnega proračuna.

In prav zato rast cen hrane najbolj prizadene gospodinjstva, ki že danes večji del svojega dohodka namenjajo osnovnim življenjskim potrebam.

Če ima gospodinjstvo visok dohodek, nekaj deset evrov dražja mesečna košarica pomeni neprijetnost. Za človeka z nizko plačo ali nizko pokojnino pa je lahko to razlika med tem, ali konec meseca nekaj ostane ali ne.

Tudi prihodki sicer niso mirovali. Pokojnine so bile letos redno usklajene za 4,2 odstotka, marca pa je sledila še 1-odstotna izredna uskladitev. Toda bistveno vprašanje za ljudi ostaja isto: ali bodo njihovi prihodki na koncu dohajali dejanske stroške življenja?

Kaj lahko sploh naredi država?

Pri tem je treba biti pošten.

Slovenska vlada ne določa svetovne cene pšenice, mleka, nafte ali gnojil. Ne more preprečiti suše v Nemčiji, vojne v Ukrajini ali motenj na svetovnih energetskih trgih.

Lahko pa vpliva na to, kako močno zunanji šok na koncu udari gospodinjstva.

To lahko počne z energetskimi in davčnimi ukrepi, pomočjo najbolj ranljivim, podporo domači proizvodnji hrane, učinkovitejšim namakanjem, spremljanjem razmer v prehranski verigi ter zagotavljanjem učinkovite konkurence.

Da imajo takšni ukrepi učinek, kaže tudi Banka Slovenije. Po njeni oceni so državni ukrepi pri pogonskih gorivih letos deloma ublažili energetski šok in znižali skupno inflacijo za približno 0,6 odstotne točke.

Zato se bo ob morebitnem novem valu podražitev povsem legitimno postavilo vprašanje:

Kaj bo naredila aktualna oblast, če bodo dražje svetovne surovine dejansko začele močneje dvigovati cene hrane v Sloveniji?

Ne gre za to, da bi vladi pripisovali sušo ali svetovne vojne. Gre za to, ali bo znala posledice pravočasno omiliti.

Pravi preizkus šele prihaja

Za zdaj Slovenci na policah še ne gledamo 12-odstotne rasti cen hrane. Najnovejši podatki kažejo celo nasprotno – avgusta je bila hrana medletno nekoliko cenejša.

Toda opozorilo Oxford Economics je težko ignorirati.

Svetovne cene hrane se lahko letos dvignejo za 11,8 odstotka, evropski pridelek žita je slabši, energija in gnojila ostajajo dragi, suša pa je udarila tudi evropske kmete.

Če se bo ta kombinacija začela močneje prenašati na slovenske trgovske police, bodo to Slovenci hitro občutili.

In takrat za ljudi ne bo bistveno, kdo je imel boljši politični govor.

Bistveno bo, koliko bodo morali za isto vrečko hrane pustiti na blagajni – in ali bodo plače in pokojnine temu sploh lahko sledile.