V Petrovem se danes poslavljajo od Aljaža Šegine, 16-letnega prostovoljnega gasilca, ki je preminil zaradi posledic hude prometne nesreče. Bil je še otrok, a že junak. Fant, ki ni čakal, da odraste, da bi postal pogumen in predan – to je že bil.
“Vedno pripravljen, vedno srčen, vedno z nasmehom – tudi takrat, ko je bilo težko,” so zapisali njegovi tovariši iz PGD Petrova. Aljaž ni bil zgolj član. Bil je duša ekipe, zgled in svetilnik med vrstniki. Bil je tisti, ki se je vedno odzval – ne zaradi dolžnosti, temveč zaradi srca.
Prometna nesreča, ki se je zgodila pri Ručetni vasi, je v trenutku pretrgala življenje, ki je imelo šele začetek. Aljaž je bil s kros motorjem na poti, ko je pri vključevanju na prednostno cesto po poročilih policije spregledal osebno vozilo. Trk je bil silovit. Reševalci in zdravniki so se borili. A življenje je odšlo. Tiho. Prerano.
Iz gasilskega doma v Petrovem odmeva praznina. Ni več glasu, ki bi se oglasil, ko zazvoni pozivnik. Ni več korakov, ki bi hiteli pomagati. Ostali so spomini. Topli, močni, boleči.
Slovo, ki je prišlo prehitro – v spomin Aljažu Lovrinu (2008–2025)
Nekatere novice zarežejo globlje, kot si lahko predstavljamo. Ena takih je tudi ta – vest, da se je za vedno poslovil naš Aljaž.
Bil je del naše gasilske družine. Ne le kot član društva, temveč kot nekdo, ki je vedno stopil naprej, ko je bilo treba pomagati. Vedno pripravljen, vedno srčen, vedno z nasmehom – tudi takrat, ko je bilo težko. Njegova mladostna energija in dobra volja sta povezovali ljudi okoli njega. In prav zato je praznina, ki ostaja za njim, tako boleča.
Aljaževo življenje se je končalo mnogo prezgodaj. Besede ob tem ne zadostujejo. Ostajajo pa spomini – pristni, topli, neizbrisni. Spomini na fanta, ki je v sebi nosil vse tisto, kar naj bi pomenilo biti gasilec: predanost, srčnost, pogum in skupnost.
Hvala ti, Aljaž, ker si bil del naše zgodbe.
Nikoli te ne bomo pozabili. Tvoja pot se je končala prezgodaj, a tvoj pečat ostaja.
Iskreno sočustvujemo z družino, prijatelji in vsemi, ki vas je ta izguba globoko prizadela.
“Aljaž je bil svetla točka našega društva. Združeval je generacije. Bil je reden na vajah, pomagal na dogodkih, nikoli ni rekel ‘ne’. Pogrešali bomo njegov smeh, njegov pogum in njegovo srce,” žalujejo njegovi gasilski tovariši.
Na izgubo se je odzval tudi župan Občine Črnomelj, Andrej Kavšek: “Ob izgubi otroka, ki je v sebi nosil vrednote pomoči in solidarnosti, se svet ustavi. V imenu celotne skupnosti izrekam iskreno sožalje družini in PGD Petrova. Aljažev zgled bo ostal z nami.”
Statistika letos opozarja. V preteklem tednu so slovenske ceste vzele še osem življenj. Skupno že 61 smrtnih žrtev, kar je kar 22 več kot lani v enakem obdobju. Aljaž je postal številka. A za domače, za tovariše, za vse, ki so ga poznali, bo vedno obraz, ime in zgodba.
Naj bo današnji dan spomina tudi dan premisleka. Vsak motorist je nekomu sin, brat, prijatelj. Vsak trenutek na cesti lahko odloča o vsem.
Aljaž, tvoje srce je gorelo za druge. Naj zdaj mirno počiva. Hvala, ker si bil. Nikoli pozabljen.