Voditelj Denis Avdić, ki ga mnogi poznajo kot srce številnih dobrodelnih akcij Radia 1, se je po valovih obtožb odločil, da javno in odkrito odgovori vsem, ki dvomijo v delovanje Fundacije Radia 1 in porabo zbranih sredstev.

V čustvenem zapisu, ki ga je delil na družbenih omrežjih, jasno pove: »Po desetih letih še vedno trdijo, da nihče ni prejel pomoči. Naj dajo ovadbo!« Njegov odziv prihaja v času priprav na novo dobrodelno akcijo Deželak Junak, ki bo – kot vsako leto – zbirala sredstva za počitnice otrok iz socialno šibkih družin.
Obtožbe brez dokazov
Avdić se je odzval na očitanja, da naj bi bila zbrana sredstva netransparentno porabljena – celo za osebne koristi. Med drugim naj bi plačeval svoj kredit iz dobrodelnih donacij. A odgovarja odločno:
»Tisti, ki verjamete, da gre za oškodovanje in kaznivo dejanje – oddajte ovadbo. Takoj. Na policijo. Ampak ne pozabite: za krivo ovadbo boste odgovarjali.«
Poudarja tudi, da je vsaka pogodba o njegovem delu od leta 2009 dalje poslovna skrivnost – ne po njegovi želji, ampak zaradi pravil Radia 1 in ostalih naročnikov. Ob tem pa vsem dovoljuje, da te zneske – če želijo – tudi objavijo.
Val podpore z vseh strani
Po objavi so se številni uporabniki oglasili s komentarji in pričevanji. Mnogi so zapisali, da so sami prejeli pomoč prek dobrodelnih akcij Radia 1, ali pa da osebno poznajo nekoga, ki mu je bila pomoč namenjena.
Ti odzivi dokazujejo, da je dobrodelnost Radia 1 imela in ima konkretne, življenjske učinke – četudi ne o njih ne pišejo naslovnice.
Več kot le glasba in šale
Radio 1 že več kot desetletje ni le glasbeni program in zabava – ampak resnično orodje pomoči. Vsako leto pomagajo otrokom in družinam v stiski, ljudem, ki so jih zadeli požari, poplave, bolezen ali revščina.
A zdaj, po več kot desetletju dobrega dela, se ekipa znajde pod vprašajem – ne zaradi dejstev, temveč zaradi dvomov, ki jih nekateri širijo brez dokazov.
»Vedno bom na strani pozabljenih«
V svojem sporočilu je Denis Avdić izpostavil tudi svojo osebno izkušnjo. Spomnil je, kako težko je začel – brez stanovanja, brez službe, brez »pravih poznanstev«.
»Ni vas brigalo, ko nisem imel za kruh. Zakaj vas zanima zdaj, ko mi gre dobro?«
Dodal je še, da se ne sramuje svojega porekla – ravno nasprotno. Ponosno pove, da je Bosanc, da ljubi Halida, Šemsu, Merlina in čevape uz kolu. In če to koga moti? Naj klikne »translate«, pravi.
Sklepno sporočilo
Avdić je v svojem slogu – neposredno in z jasnim stališčem – pozval vse, ki so v teh letih prejeli pomoč, ali poznajo koga, ki jo je, naj to tudi javno povedo. In ljudje so se oglasili.
Dobro delo ni teorija – je praksa. In tisoči pričajo, da Radio 1 resnično spreminja življenja.
Na koncu pa ostaja poziv k spoštovanju resničnega dobrega dela:
»Z Radiem 1 ne gradimo le boljših dni, ampak tudi družbo, kjer še obstaja človečnost.«