Po analizi Reutersa z dne 19. marca 2026 je izraelski premier Benjamin Netanyahu za zdaj videti kot največji politični dobitnik vojne med ZDA, Izraelom in Iranom. Medtem ko je v Izraelu vojna proti Iranu utrdila širok nacionalni konsenz, je v ZDA konflikt predsednika Donalda Trumpa potisnil v precej težji politični in gospodarski položaj.
Reuters navaja, da je vojna preoblikovala izraelski politični prostor v Netanyahuovo korist. Pozornost se je preusmerila z Gaze na Iran, kjer je soglasje v izraelski judovski javnosti najmočnejše, s tem pa so v ospredje znova stopile Netanyahuove varnostne in vodstvene reference. Nekdanji ameriški pogajalec za Bližnji vzhod Aaron David Miller je za Reuters ocenil, da obstajata v tem trenutku “jasen zmagovalec in jasen poraženec”, pri čemer je Netanyahua označil za ključnega zmagovalca.
Podporo vojni potrjujejo tudi ankete. Po podatkih Israel Democracy Institute je operacijo “Roaring Lion” v začetku marca podpiralo okoli 93 % judovskih Izraelcev, približno 74 % pa jih je izrazilo zaupanje, da Netanyahu operacijo vodi dobro. Kljub temu Reuters opozarja, da se ta podpora še ni jasno prelila v stabilno volilno večino za njegovo koalicijo: ankete ji pripisujejo približno 50 od 120 sedežev, medtem ko so volitve predvidene oktobra 2026.
Trumpova slika je precej drugačna. Reuters ocenjuje, da ga je vojna ujela v konflikt brez jasnega izhoda, pri tem pa spodkopava gospodarsko zgodbo, na kateri je gradil svojo vrnitev na oblast. Posebej občutljiv je udarec na področju energentov: Reuters poroča, da je ameriški dizel že presegel 5 dolarjev za galono, medtem ko so se povprečne cene bencina v ZDA močno zvišale. To neposredno povečuje politično tveganje za Belo hišo in republikance pred novembrskimi volitvami v kongres.
Tudi ameriška javnost vojne ne podpira močno. Po anketi Reuters/Ipsos trenutno le 37 % Američanov podpira vojaško akcijo proti Iranu, med republikanci pa jo podpira 77 %. Hkrati le 7 % vprašanih podpira obsežno kopensko invazijo, kar kaže, da ima Trump doma zelo omejen manevrski prostor za dodatno eskalacijo.
Reuters posebej poudarja razliko v tem, kako vojno razumeta Izrael in ZDA. Za Izrael je Iran predvsem vprašanje nujnosti in nacionalne varnosti, za Washington pa je to veliko bolj vojaška in politična izbira, povezana z visokimi gospodarskimi stroški, nevarnostjo širjenja konflikta in pritiskom zalivskih zaveznikov. Prav zalivske države Reuters opisuje kot ene največjih poraženk sedanjega razvoja, saj so izpostavljene energetskim in varnostnim pretresom.
Napetosti so se dodatno pokazale tudi pri napadih na iransko energetsko infrastrukturo. Reuters poroča, da je izraelski napad na plinsko polje South Pars odprl vprašanja o stopnji usklajenosti med Washingtonom in Jeruzalemom. Trump je javno poudarjal, da ZDA o konkretnem napadu niso bile obveščene vnaprej, medtem ko so izraelski uradniki Reutersu dali drugačne signale. To kaže, da med zaveznicama obstajajo tudi razlike v oceni tveganj in ciljev vojne.
Vojna je zdaj že v četrtem tednu, razmere pa ostajajo zelo nestabilne. Hormuška ožina je pod hudim pritiskom, energetski trgi so pretreseni, Iran pa grozi z nadaljnjimi udari na infrastrukturo v regiji. Čeprav je končni izid še daleč od jasnega, Reutersova ocena za zdaj ostaja precej ostra: Netanyahu doma politično krepi položaj, Trump pa nosi vse težje gospodarske in politične posledice.