Na dvodnevni strankarsko konvenciji v Erfurtu — glavnem mestu Turingije, v srcu nekdanje Vzhodne Nemčije — sta bila Alice Weidel in Tino Chrupalla znova izvoljena za sopredsednika stranke. Izbira prizorišča ni bila naključna. Prav na vzhodu Nemčije ima AfD korenine, ki jih nihče več ne more ignorirati.
Chrupalla je bil jasen: »AfD mora iz opozicije na oblast. Najprej v zveznih deželah. Nato leta 2029 na ravni celotne Nemčije.«
Številke, ki govorijo same
Po najnovejših anketah inštituta INSA je AfD najpriljubljenejša stranka v Nemčiji z 28 odstotki podpore na zvezni ravni. Unija CDU/CSU kanclerja Friedricha Merza ji sledi s 22 odstotki. Socialdemokrati in Zeleni so pri 12 odstotkih.
Toda pravi testi prihajajo na lokalni ravni.
V Sachsen-Anhaltu, kjer bodo 13. septembra 2026 deželne volitve, AfD po anketah dosega med 41 in 42 odstotki — kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2021, ko so dobili 20,8 odstotka. CDU trenutnega deželnega premierja Svena Schulzeja je padla z 37,1 odstotka iz leta 2021 na okoli 25 odstotkov.
Pri 41 odstotkih bi AfD dobila okoli 47 od 97 sedežev v deželnem parlamentu — le dva manj od absolutne večine.
Program za prvih 100 dni: konec indoktrinacije
AfD ni čakala na volitve. Na deželni konvenciji v Magdeburgu je že predstavila program za prvih 100 dni morebitne oblasti — dokument z desetimi konkretnimi ukrepi.
Ena od napovedi je vzbudila največ pozornosti in največ odobravanja med volivci:
Prepoved mavričnih zastav v šolah.
Namesto njih — nemška zastava. Spitzenkandidat AfD za deželnega premierja Ulrich Siegmund je napovedal spremembo celotne promocijske kampanje dežele. Šole po njegovem prepričanju niso prostor za politične simbole in ideološka sporočila — so prostor za znanje.
To je le eden od ukrepov. Program vključuje še obvezno delo za prosilce za azil, povečanje kapacitet pridržalnih centrov za osebe pred deportacijo in posebne razrede za otroke prosilcev za azil. Napovedan je tudi poseg v sistem javnega oddajanja.
Brandmauer razpoka, a (še) drži
Vse stranke, ki so trenutno zastopane v deželnem parlamentu, so koalicijo z AfD kategorično izključile — tako imenovana »Brandmauer«. CDU, SPD, Levica in Zeleni bi morali skupaj sestaviti vlado, ki bi matematično komaj dosegla večino.
Edina računsko vzdržna koalicija brez AfD bi bila kombinacija CDU, SPD in Levice — kar bi bil zgodovinski precedens v Sachsen-Anhaltu in politično skrajno obremenjen dogovor.
Vprašanje ni več, ali AfD zmaga. Vprašanje je: kaj bo naredil sistem, ko bo moral vladati kljub njej — ali pa bo moral vladati z njo.
Zakaj vzhod, zakaj zdaj
Mistrust do državnih institucij in politične elite ima v Vzhodni Nemčiji globlje zgodovinske korenine kot na zahodu. Izkušnja DDR z državo, ki je lagala, in razočaranja po združitvi — deindustrializacija, občutek pokroviteljstva zahoda, šoki tranzicije — so ustvarili temelj nezaupanja, na katerem AfD-kritika medijev, strank in EU posebej uspeva.
Volivci v Sachsen-Anhaltu niso glasovali za AfD kljub vsemu. Glasovali so zanjo zaradi vsega.
13. september bo pokazal, ali je Nemčija pripravljena na to, kar napoveduje že leta.