Ruski predsednik Vladimir Putin je evropskim državam poslal ostro opozorilo: če bodo po sklenitvi mirovnega sporazuma v Ukrajino poslale svoje vojake, jih bo Rusija obravnavala kot legitimne vojaške tarče. Po njegovih besedah bi to pomenilo takojšnje nadaljevanje vojne.
Opozorilo je izrekel med srečanjem z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem v Kremlju, kjer so razpravljali o končanju vojne v Ukrajini.
‘The presence of any kind of FOREIGN TROOPS on Ukrainian soil would not be acceptable, absolutely UNACCEPTABLE to us’ — Putin
‘They would be a LEGITIMATE TARGET for us, and the war would IMMEDIATELY RESUME’ https://t.co/9AT0wVGlOe
— RTRussia (@RT_Russia_) November 12, 2026
Kaj je Putina tako razburilo?
Francija in Velika Britanija vodita načrte za oblikovanje večnacionalnih sil, ki bi po koncu spopadov pomagale zagotavljati varnost Ukrajine, usposabljati njeno vojsko ter varovati zračni in pomorski prostor.
Moskva takšno prisotnost evropskih vojakov odločno zavrača.
»Evropejci se tega zavedajo. In kaj slišimo od njih? Da bodo takoj po podpisu mirovnega sporazuma poslali svoje vojake na ukrajinsko ozemlje. Za nas so legitimna tarča, kar pomeni, da se vojna takoj znova začne,« je opozoril Putin.
Njegove besede pomenijo, da Rusija evropskih sil ne bi sprejela niti v primeru, če bi bile v Ukrajino napotene po sklenitvi miru.
Putin vztraja tudi pri ozemlju
Ruski predsednik je zavrnil možnost vzpostavitve tako imenovanih sivih oziroma nevtralnih območij med ruskimi in ukrajinskimi položaji.
»Za nas obstaja samo ena razmejitvena črta: državna meja,« je poudaril.
Težava je v tem, da Moskva za svoje šteje tudi štiri ukrajinske regije, ki si jih je leta 2022 enostransko priključila, čeprav jih nikoli ni v celoti nadzorovala. Ukrajina takšnih ozemeljskih zahtev ne sprejema.
DRUGA PLATZakaj Francija in Britanija vztrajata pri vojaški prisotnosti v Ukrajini?
Druga plat: Pariz in London izhajata iz izkušnje, da samostojne garancije brez vojaške prisotnosti na terenu redko odvračajo nadaljnjo agresijo. Po njihovem vpogledu bi evropske sile delovale kot odvraščalni dejavnik, ki Ukrajini zagotavlja stabilnost za obnovo in preprečuje ponoven izbruh spopadov. Brez oprijemljivih varnostnih jamstev bi bila vsaka mirovna pogodba za Kijev izjemno tvegana.
Širši okvir: Z vidika Moskve pa napotitev vojakov držav članic Nata na ukrajinsko ozemlje pomeni neposredno približevanje zahodne vojaške infrastrukture ruski meji. Krovno načelo mednarodnega prava o suverenosti držav se tukaj križa z zahtevami po ravnotežju moči, saj Rusija vsako zahodno vojaško navzočnost v svoji soseski dojemala kot varnostno grožnjo svojim strateškim interesom.
Misel: Trajen mir ne nastane z zgolj formalnim podpisom papirja, temveč z vzpostavitvijo stabilnega ravnovesja, ki vsem stranem zagotavlja varnost in dostojanstvo ter spoštuje mednarodno pravo.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Putinov svetovalec Jurij Ušakov je ameriškim predstavnikom ponovno predstavil tudi rusko zahtevo po omejitvi nadaljnjega širjenja zveze Nato.
Presenetljiv preobrat: Evropa vendarle za pogajalsko mizo
Kljub ostrim grožnjam je srečanje prineslo pomemben premik.
Evropske države naj bi se prvič neposredno vključile v naslednji krog mirovnih pogajanj, je po srečanju sporočil Witkoff.
Ameriška odposlanca sta nato odpotovala na Irsko, kjer sta se sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
ZGODOVINAKakšno vlogo imajo nevtralna območja in mirovne sile v konfliktih?
Ozadje: Zgodovinsko so bila nevtralna ali demilitarizirana območja, kot jih poznata Koreja ali Ciper, ključna za preprečevanje neposrednega stika med sprtima stranema. Mednarodne mirovne sile običajno delujejo kot blažilec incidentov, a le pod pogojem, da se z njihovo navzočnostjo strinjata obe vpleteni strani in da imajo jasen mandat Varnostnega sveta ZN ali širšega mednarodnega konsenza.
Kaj to pomeni: Putinovo odločno zavračanje tako imenovanih sivih območij in vztrajanje le pri državni meji pomeni, da Rusija ne pristaja na tradicionalne mednarodne mirovne mehanizme. Brez soglasja obeh strani o navzočnosti tretjih sil postane namestitev mirovnikov tvegana, saj namesto stabilizacije lahko postane povod za nov neposredni spopad.
Razlaga poveže članek s širšim ozadjem dogodka · AI pomočnik uredništva.
Ta je možnost evropskega sodelovanja pozdravil, vendar opozoril, da je treba razpravljati tudi o prekinitvi ognja.
Po poročanju Guardiana pogajalci pripravljajo tudi eno največjih izmenjav vojnih ujetnikov doslej, ki bi lahko omogočila vrnitev več tisoč ljudi k družinam.
Toda ključna ovira ostaja: Evropa želi Ukrajini zagotoviti dolgoročno varnost, Putin pa prav evropsko vojaško prisotnost označuje za razlog, zaradi katerega bi se vojna lahko nadaljevala.
Povzemi mi članek
- Vladimir Putin je opozoril, da bodo evropske vojaške sile v Ukrajini po morebitnem mirovnem sporazumu postale legitimna tarča Rusije, kar bi pomenilo takojšnje nadaljevanje vojne.
- Opozorilo je izrekel v Kremlju ameriškima odposlancema Witkoffu in Kushnerju, medtem ko Francija in Velika Britanija načrtujeta večnacionalne sile za zagotavljanje varnosti Ukrajine.
- Kljub grožnjam naj bi se evropske države prvič neposredno vključile v naslednji krog mirovnih pogajanj, pripravlja pa se tudi obsežna izmenjava vojnih ujetnikov.
Povzetek je sestavljen iz tega članka · AI pomočnik uredništva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost



























Kaj meniš ti? (0)
Spoštljivo, konkretno in brez žalitev. Tvoj e-naslov ni javno prikazan.
Za komentiranje se prijavi z bralnim računom.
Prijavi se in komentirajRegistracija novih bralcev še ni odprta.
Račun je namenjen komentiranju. E-novice prejemaš samo z ločeno prijavo in potrditvijo.