Cene goriv so se danes, 20. oktobra, znova spremenile. Bencin se je pocenil, dizel in kurilno olje pa sta se podražila. Toda gorivo bi bilo lahko še občutno cenejše, če bi že veljali predvideni davčni ukrepi iz interventnega zakona.
Po novih cenah je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,702 evra, za dizel 1,923 evra, za kurilno olje pa 1,546 evra.
Pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja to pomeni 85,10 evra za bencin oziroma 96,15 evra za dizel.
Gorivo bi lahko bilo cenejše za skoraj 20 centov
Interventni zakon za razvoj Slovenije med drugim predvideva začasno znižanje DDV za del energentov. Če bi se DDV na pogonska goriva znižal s sedanjih 22 na 9,5 odstotka, bi bili prihranki za voznike precejšnji.
Ob predpostavki, da se vse druge sestavine cene ne spremenijo in se nižji DDV v celoti prenese na kupce, bi bile cene približno takšne:
-
Bencin: namesto 1,702 evra približno 1,528 evra na liter.
-
Dizel: namesto 1,923 evra približno 1,726 evra na liter.
-
Kurilno olje: namesto 1,546 evra približno 1,388 evra na liter.
Voznik bi tako pri enem polnem 50-litrskem rezervoarju dizla prihranil skoraj 10 evrov, pri bencinu pa približno 8,70 evra.
Gre za matematični izračun možnega učinka nižjega DDV, ne za že potrjene prihodnje prodajne cene.
Zakaj nižjega DDV še ni?
Razlog je politični spor okoli zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja letos.
Zakon poleg davčnih razbremenitev vključuje tudi spremembe na področju socialnih prispevkov, normirancev, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Sindikati zakonu nasprotujejo, saj ocenjujejo, da bi lahko ogrozil financiranje socialne države in oslabil pravice delavcev. Njihovo nasprotovanje podpirajo tudi opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Sindikati so zbrali potrebne podpise in zahtevali zakonodajni referendum. Državni zbor je zato odločil, da bodo državljani o zakonu glasovali 6. decembra 2026.
Do odločitve na referendumu zakon ne more začeti veljati, s tem pa se zamika tudi uveljavitev njegovih predvidenih davčnih razbremenitev.
Nižje cene ali zaščita socialne države?
Zagovorniki zakona poudarjajo, da bi njegove rešitve razbremenile prebivalstvo in gospodarstvo v času visokih cen energentov.
Sindikati medtem opozarjajo, da je treba zakon presojati kot celoto. Po njihovem mnenju posamezne davčne ugodnosti ne odtehtajo morebitnih negativnih posledic drugih določb za zdravstvo, pokojninski sistem in javne finance.
Za voznike pa ostaja zelo konkretno vprašanje: koliko manj bi plačevali za gorivo, če bi bila davčna obremenitev nižja?
Izračuni kažejo na možnost skoraj 20 centov nižje cene pri litru dizla. Toda dejanska uveljavitev takšnega znižanja je odvisna od zakonskih in evropskih davčnih pravil ter nadaljnjih političnih odločitev.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost