Danska vlada je 8. oktobra 2026 v parlament vložila predlog zakona, ki učiteljem prvič po letu 1967 širi pooblastila za fizično posredovanje. Do zdaj so smeli posredovati le, če je učenec ogrožal sebe, druge ali šolsko premoženje. Po novem tudi, če bistveno moti pouk, nadleguje ali žaljivo nastopa.
To pomeni, da bo lahko učitelj učenca prijel, zadržal ali ga proti njegovi volji odstranil iz učilnice, če druga opozorila in ukrepi ne bodo zalegli.
Predlog je danska vlada uradno vložila 8. oktobra, vendar ga mora parlament še sprejeti.
Primeri, ki jih navaja ministrstvo: učenec pri gospodinjstvu meče hrano in kljub opozorilom noče prenehati ali zapustiti učilnice. Ali pa glasno predvaja glasbo na telefonu in noče izklopiti ali oddati naprave.
Ko učenec ne posluša, učitelj ne bo več povsem nemočen
Po novih pravilih bi lahko učitelj v takšnih primerih uporabil tudi sorazmeren fizični ukrep, če bi bilo to nujno za vzpostavitev reda.
Doslej je bila uporaba sile dovoljena predvsem ob neposredni nevarnosti za učence, učitelje ali premoženje. Nova ureditev bi jo razširila tudi na hujše motenje pouka in psihično nasilje.
Pomembno: učitelji učencev ne bodo smeli pretepati, klofutati ali telesno kaznovati. Takšno kaznovanje ostaja prepovedano. Fizično posredovanje bo dovoljeno le kot skrajni ukrep, ki mora biti čim krajši in čim manj škodljiv.
Številke, ki so pretresle Dansko: nasilje v več kot polovici razredov
Danska vlada sprememb ne predlaga brez razloga.
Raziskava, ki sta jo za ministrstvo pripravili organizaciji Epinion in Als Research, je pokazala, da so v kar 55 odstotkih šolskih razredov v
enem šolskem letu zaznali fizično nasilje med učenci.
Še bolj skrb vzbujajoče je stanje med najmlajšimi. V prvih štirih letih šolanja so nasilje zaznali v treh četrtinah razredov.
V 36 odstotkih vseh razredov se je nasilje med učenci pojavljalo najmanj enkrat mesečno, v vsakem petem razredu pa je bil fizičnega nasilja deležen tudi zaposleni na šoli.
Več kot četrtina učiteljev meni, da se je nasilno in agresivno vedenje v zadnjih petih letih povečalo.
Danski minister za izobraževanje Magnus Heunicke zato poudarja, da učitelji ne smejo živeti v strahu pred izgubo službe, kadar morajo posredovati v nevarnih ali neobvladljivih razmerah.
Kaj pa Slovenija? Tudi naši učitelji izgubljajo čas zaradi discipline
Težave z vedenjem učencev niso omejene na Dansko.
Mednarodna raziskava TALIS 2024 kaže, da učitelji v Sloveniji v povprečju 14 odstotkov učne ure porabijo za vzdrževanje reda in discipline, kar je tri odstotne točke več kot leta 2018.
Skoraj polovica slovenskih učiteljev zadnjega triletja osnovne šole poroča, da jim vzdrževanje discipline povzroča stres.
To pomeni manj časa za razlago snovi in več prekinitev pouka, posledice pa občutijo tudi učenci, ki bi se radi učili.
Sindikat učiteljev spremembe podpira – dolgo so zahtevali jasnejša pravila. Kritiki (del stroke in organizacij za otrokove pravice) opozarjajo, da bi lahko učitelji postali »policisti« in da fizični poseg ne odpravi vzrokov. Vprašanja ostajajo: kdaj je motenje že dovolj resno? Kdo presoja sorazmernost?
Kaj menite? Bi morali tudi slovenski učitelji dobiti podobna pooblastila?
Ali bi morali tudi v Sloveniji učiteljem dovoliti fizično odstranitev učenca, ki kljub opozorilom moti pouk?
Brez imena in e-pošte; IP se ne shrani v izvirni obliki.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost