Rusija je v Ukrajini prvič uporabila reaktivni dron s posebno bojno glavo, zasnovano za uničevanje visokonapetostnih daljnovodnih stebrov in drugih jeklenih konstrukcij. Na novo orožje je opozoril Serhij »Flash« Beskrestnov, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za obrambne tehnologije.
»Slabe novice. Danes je sovražnik prvič uporabil posebno kumulativno rezalno bojno glavo na reaktivnem brezpilotnem letalniku,« je Beskrestnov sporočil 30. septembra.
Po njegovih navedbah je bojna glava izdelana prav za napade na visokonapetostne stebre in jeklene konstrukcije, med drugim mostove. Sestavljena naj bi bila iz približno 40-kilogramskega glavnega eksplozivnega polnjenja in štirih dodatnih destruktivnih modulov.
Beskrestnov meni, da izbira orožja ni naključna.
»Mislim, da sovražnik načrtuje napade na pomembne visokonapetostne prenosne vode.«
Ne gre več samo za eksplozijo
Posebnost nove bojne glave je njen namen. Namesto običajnega eksplozivnega učinka je zasnovana tako, da lahko prereže oziroma uniči masivne kovinske konstrukcije, na katerih temelji ključna infrastruktura.
To pomeni, da Rusiji za povzročitev velike škode ni nujno treba uničiti celotne elektrarne.
Dovolj je lahko zadeti kritični člen električnega omrežja – denimo daljnovodni steber, prek katerega se elektrika prenaša med posameznimi deli države.
In prav zaradi tega je pojav novega orožja za Ukrajino posebej zaskrbljujoč tik pred zimo.
🇷🇺 Russia’s Geran-4 has been ripped apart… and what’s hiding under the shell tells a much bigger story
RFE/RL’s teardown shows a jet-powered drone built around speed and reach, combining a turbojet engine, advanced camera, navigation systems and communications hardware…
— Mario Nawfal (@MarioNawfal) September 26, 2026
Eden najhujših napadov na energetiko v zadnjih mesecih
Novo orožje se je pojavilo istočasno z močnim ruskim napadom na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Rusija je 30. septembra izvedla obsežen kombiniran napad z droni in raketami, pri čemer so bile med glavnimi tarčami energetske naprave v Kijevu in okolici. Napadi so povzročili izpade elektrike in druge motnje v več regijah.
Ukrajinske zračne sile so tisti dan poročale o 285 ruskih dronih, od katerih so jih 254 prestregle oziroma onesposobile. Med njimi je bilo tudi veliko hitrejših dronov na reaktivni pogon, proti katerim ima ukrajinska zračna obramba več težav kot proti počasnejšim brezpilotnikom.
Po napadih so morali v Kijevu, Kijevski, Černigovski in Žitomirski oblasti uvesti izredne izklope elektrike.
Ukrajinski premier Serhij Koretski je opozoril, da napadi na energetiko praktično niso prenehali vse poletje.
»Od poletja praktično ni bilo dneva, ko sovražnik ne bi napadel energetske infrastrukture. Toda tako množičnega in kombiniranega napada ni bilo vse od konca zadnje kurilne sezone.«
Največji strah prihaja z zimo
Ukrajina je podobno strategijo doživela že v prejšnjih zimah, ko je Rusija sistematično napadala elektrarne, transformatorske postaje, daljnovode in toplarne.
Posledica niso samo temna stanovanja.
Brez elektrike lahko ostanejo črpalke za vodo, sistemi ogrevanja, promet, komunikacije, bolnišnice in podjetja.
Tokrat pa se je pojavilo orožje, za katero ukrajinski strokovnjak trdi, da je bilo izdelano posebej za fizično uničevanje ključnih povezav električnega omrežja.
Ukrajinsko omrežje v zimo vstopa že oslabljeno. Reuters poroča, da je množični napad 30. septembra povzročil prve izredne redukcije električne energije v prestolnici po pomladi. Ukrajinske oblasti opozarjajo, da želijo ruski napadi zmanjšati sposobnost države, da skozi zimo zagotavlja elektriko in ogrevanje.
Russia developed a special shaped-charge/cutting warhead on a jet-powered UAV, according to presidential advisor Flash pic.twitter.com/PqdvIoidKy
— C4H10FO2P ☠️ (@markito0171) October 1, 2026
Dan pozneje udarili tudi po mostovih
Skrb je dodatno povečalo nadaljevanje napadov.
2. oktobra so ruski zračni napadi zadeli dva pomembna mostova čez Dneper v Kijevu, zaradi česar je bil promet začasno moten. Reuters poroča, da sta bila med zadetimi Južni in Patonov most.
Za zdaj ni dokazov, da je bila pri teh napadih uporabljena prav nova rezalna bojna glava, zato tega ni mogoče trditi.
Toda dejstvo, da je Beskrestnov samo dva dni prej opozoril, da je nova bojna glava namenjena tako daljnovodnim stebrom kot jeklenim mostnim konstrukcijam, daje njegovemu opozorilu dodatno težo.
Ukrajina se tako pred prihajajočo zimo ne sooča samo z večjim številom ruskih dronov.
Sooča se tudi z njihovo specializacijo.
Če je bila bojna glava, opažena 30. septembra, začetek širše uporabe takšnega orožja, bi lahko Rusija z relativno poceni brezpilotniki poskušala sistematično napadati posamezne, težko nadomestljive elemente ukrajinskega energetskega omrežja.
❗️Russia used a special shaped-charge cutting warhead on a jet-powered UAV for the first time today, presidential adviser Serhii “Flash” Beskrestnov said.
The payload is specifically designed to destroy high-voltage pylons and steel bridge structures, he added. pic.twitter.com/CWhBVrOfyJ
— Exilenova plus (@oleg163018) September 30, 2026
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost
