Inštitut 8. marec je z objavo na družbenem omrežju X sprožil val kritik. Na uradnem profilu inštituta so objavili prirejeno fotografijo predsednika vlade Janeza Janše in zapis:
»BREAKING: Genocidni PV Janez Janša je novinarjem danes pokazal fotografijo Hude jame, iz katere se je rešil njegov oče.«
Objava je bila pozneje izbrisana.
Huda jama oziroma Barbara rov je eno najbolj znanih slovenskih prikritih množičnih grobišč povojnih pobojev. Množično morišče je uporabljeno kot material za norčevanje iz političnega nasprotnika.
Toda objava vsebuje še eno pomembno težavo: zgodovinsko ni točna.
Janšev oče Janez Janša starejši se po objavljenih pričevanjih ni rešil iz Hude jame, temveč iz brezna pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu. Med povojnimi poboji je preživel padec v brezno in se pozneje rešil.
Novinar Luka Svetina je zapisal, da gre za norčevanje iz povojnih pobojev in dejanje označil za »absolutno nesprejemljivo«. Drugi uporabniki so Inštitutu očitali dvojna merila in opozarjali, da organizacija, ki pogosto javno nastopa proti sovražnemu govoru, sama uporablja izrazoslovje in zgodovinske tragedije za obračun s političnimi nasprotniki.
Odzval se je tudi zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki že desetletja raziskuje prikrita povojna grobišča. Poudaril je, da bi moral pri takšnih temah pred politiko stati odnos do žrtev in mrtvih. Po njegovih besedah imajo mrtvi pravico do imena in do tega, da se jih ne zasmehuje.
Zgodovinar in novinar dr. Jože Možina je bil še ostrejši in objavo označil za skrajno neprimerno norčevanje iz povojnih pobojev in ljudi, ki so preživeli množična morišča.
Posebej močan odziv je sprožila tudi uporaba izraza »genocidni premier Janez Janša«.
Inštitut v objavi ni pojasnil, na kateri pravni ali zgodovinski podlagi Janšo označuje za »genocidnega«. Iz konteksta je razvidno, da je bila beseda uporabljena kot politična oznaka oziroma satirična provokacija, ne kot ugotovitev kakšnega sodišča ali drugega pristojnega organa.
To razlikovanje je pomembno. Genocid je ena najtežjih kategorij mednarodnega kazenskega prava, zato označevanje konkretne osebe za »genocidno« ni nevtralna politična žaljivka.
Celotna zgodba je še toliko bolj nenavadna zaradi javne vloge direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač. Ta je v preteklosti vodila vladni Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, Inštitut pa pogosto javno opozarja na žaljivo in sovražno politično komunikacijo. Inštitut je sporno objavo pozneje umaknil.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost