Na srečanju zunanjih ministrov G20 pri Združenih narodih, 25. septembra 2025, je NATO in Evropsko unijo obtožil, da sta prek Ukrajine Rusiji napovedala »pravo vojno«.
Po Lavrovu je krizo v Ukrajini izzval »kolektivni Zahod«, NATO in EU pa naj bi Rusiji vojno že napovedala in v njej neposredno sodelovala.
Odziv je bil takojšen. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je njegove besede označila za »lažna izkrivljanja iz sveta fantazije«. Šefinja evropske diplomacije Kaja Kallas pa je opozorila, da ni nobenih znakov, da bi se Rusija odpovedala cilju podjarmiti Ukrajino.
Putin: »Če Evropa začne – smo pripravljeni takoj«
Nato je spregovoril še Vladimir Putin.
Na investicijskem forumu v Moskvi 2. decembra 2025 je dejal: »Ne nameravamo v vojno z Evropo, a če Evropa to hoče in začne, smo pripravljeni takoj.«
In dodal grozljiv namig: če bi Evropa začela vojno, bi lahko hitro nastala situacija, ko Rusija ne bi imela več nikogar, s komer bi se pogajala.
Evropo je obtožil, da je »na strani vojne«.
Zaharova: »Nikoli tako blizu tretje svetovne vojne«
Vmes je udarila še govorka ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Na Telegramu je zapisala, da Evropa v moderni zgodovini še nikoli ni bila tako blizu izbruha 3. svetovne vojne.
Krivdo je pripisala Kijevu. Trdila je, da Ukrajina načrtuje popraviti sestreljene ruske drone, jih opremiti z bojnimi glavami in jih pod krinko »ruskih dronov« poslati nad prometna vozlišča NATA na Poljskem in v Romuniji.
September 2026: »Vojna bo zelo kratka«
Letos jeseni se je ton še zaostril.
Lavrov je 16. septembra 2026 v Jekaterinburgu dejal: Rusija Evrope ne bo napadla, a če Evropa napade Rusijo, bo to »povsem drugačna vojna – in zelo kratka«.
Putin je na vrhu BRICS v New Delhiju odkrito povedal, da bi evropski vojaki na ukrajinskih tleh pomenili vojno z Rusijo.
In hkrati: »Nimamo nobenih načrtov«
Tu je dvojna igra.
Putin je 25. septembra 2026 v Sankt Peterburgu zatrdil, da se Rusija ne pripravlja na vojaško akcijo proti Evropi in da takšnih načrtov nima. Evropske strahove je odpravil kot »politično klovnado«.
Evropa mu ne verjame. Danska obveščevalna služba je ta teden opozorila, da napada na katero od članic NATA ni mogoče izključiti. Nemčija in Poljska pa svarita pred sabotažami in vdori dronov, ki se krepijo.
Kaj se v resnici dogaja?
Formula Kremlja je preprosta:
- Mi ne bomo napadli.
- Vi ste nam vojno že napovedali.
- Če se premaknete, smo pripravljeni takoj.
Kdo je komu napovedal vojno, je za Moskvo vprašanje zgodbe, ki jo pripoveduje. In ta zgodba se vsak mesec piše z ostrejšimi besedami.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost