Državni zbor je v sredo sprejel zakon, ki ustanavlja javni sklad za napredno zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Rezultat glasovanja: 46 poslancev za, pet proti.
In prav teh pet glasov je po glasovanju dvignilo precej prahu.
Proti so glasovali Asta Vrečko, Tina Brecelj, Nataša Sukič, Vladimir Šega in Tereza Novak. Prvi štirje so poslanci Levice, Novakova pa prihaja iz Gibanja Svoboda.
Kaj bo novi sklad sploh plačeval?
Ne gre za običajna zdravljenja, ki jih že krije zdravstveno zavarovanje.
Sklad je namenjen otrokom z redkimi boleznimi, pri katerih so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji že izčrpane, v tujini pa obstaja strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja, ki ga redni zdravstveni sistem še ne financira.
Pri posameznem otroku bo temeljna strokovna podlaga mnenje slovenskega terciarnega konzilija. Če bo med strokovnjaki nesoglasje, bo sklad pridobil še dve neodvisni mnenji iz tujine.
Gre lahko za izjemno draga zdravljenja. Ministrstvo je ob predstavitvi zakona ocenjevalo, da bi sklad na začetku lahko obravnaval približno pet do deset otrok na leto, stroški zdravljenj pa bi lahko skupaj znašali med 10 in 20 milijoni evrov.
Zakaj je potem pet poslancev glasovalo proti?
Tu je pomemben kontekst. Spor se je vrtel predvsem okoli vira denarja.
Ključni vir novega sklada bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine. Gre za približno 10 do 12 milijonov evrov, ki so doslej predstavljali pomemben vir Sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Opozicijski poslanci so zato predlagali, da bi država zdravljenje financirala neposredno iz državnega proračuna in ne iz tega vira. Ta dopolnila niso bila sprejeta.
Tudi organizacije, kot so Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas, Gasilska zveza Slovenije in Zveza tabornikov, so opozarjale, da sklad za otroke podpirajo, vendar nasprotujejo temu, da bi bil financiran na račun sredstev za nevladni sektor in prostovoljstvo.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je očitke zavračal. Poudaril je, da zakon ne posega v denar, ki ga posamezniki sami namenijo konkretni organizaciji, niti v že izvedene razpise in sklenjene pogodbe. Za ustanovitev sklada naj bi uporabili prosta oziroma nerazporejena sredstva.
Pet imen pa ostaja zapisanih pri glasovanju »PROTI«
Politično razlago njihove odločitve lahko vsak bralec naredi sam.
Dejstvo pa je zelo preprosto:
ko je državni zbor odločal o zakonu, ki uvaja sistemsko financiranje naprednih zdravljenj najtežje bolnih otrok, je 46 poslancev pritisnilo ZA, pet pa PROTI.
Ti so bili:
Asta Vrečko – Levica
Tina Brecelj – Levica
Nataša Sukič – Levica
Vladimir Šega – Levica
Tereza Novak – Svoboda
Zakon je bil kljub njihovim glasovom sprejet.
Po novem naj bi družine v primerih, ko medicina ponuja možnost, redni sistem pa zdravljenja še ne financira, dobile urejen državni postopek namesto iskanja milijonov evrov prek dobrodelnih akcij in zbiranja denarja od ljudi.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost