Robert Golob je ob 85. obletnici požiga Rašice zgodovinski spomin na nacizem in fašizem povezal z današnjimi političnimi razmerami – nato pa govor znova pripeljal do Gaze, Palestine in Izraela.
Predsednik Gibanja Svoboda je zbranim najprej govoril o Slovencih, ki so bili med drugo svetovno vojno obravnavani kot manjvredni ljudje, ter o svetu, razdeljenem na “gospodarje in sužnje”.
Nato je naredil neposredno povezavo z današnjim časom.
“Tako ni samo pri nas. Tudi v Gazi in Palestini imamo danes delitve na gospodarje in sužnje, na izbrani narod in na manjvredne ljudi,” je dejal Golob.
Dodal je, da se tam po njegovih besedah številčno in tehnološko močnejši sovražnik znaša nad civilnim prebivalstvom ter uničuje njihova naselja in vasi.
Toda pri tem se ni ustavil.
Golob nad slovensko vlado: “Prodala slovensko suverenost”
Najostrejši del govora je namenil sedanji slovenski oblasti.
Golob je zatrdil, da se je “trenutna slovenska oblast v celoti podredila izraelski vladi in prodala slovensko suverenost.”
Gre za izjemno težko politično obtožbo.
Sedanja vlada Janeza Janše je v zadnjih mesecih dejansko močno okrepila odnose z Izraelom. Slovenijo je septembra obiskal izraelski zunanji minister Gideon Sa’ar, državi pa sta podpisali program sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa za obdobje 2026–2030.
Izrael je napovedal tudi odprtje rezidenčnega veleposlaništva v Ljubljani, obe strani pa govorita o tesnejšem političnem, gospodarskem in tehnološkem sodelovanju.
Vlada takšno politiko predstavlja povsem drugače od Goloba.
Zunanji minister Tone Kajzer zavrača očitke o “prodaji Slovenije” in poudarja, da gre za obnovo normalnega političnega dialoga z Izraelom ter zastopanje slovenskih nacionalnih interesov.
Tako imamo pred seboj dva popolnoma različna pogleda.
Za Goloba pomeni nova politika do Izraela podrejanje izraelski vladi in izgubo suverenosti.
Sedanja oblast pa jo predstavlja kot normalizacijo odnosov, diplomacijo in odpiranje novih gospodarskih ter političnih priložnosti za Slovenijo.
Od Rašice do Gaze
Golob je govor začel s spominom na enega najbolj temačnih trenutkov slovenske zgodovine.
Rašica je bila septembra 1941 kot prva slovenska vas požgana zaradi nacističnega maščevanja. Golob je opozoril, da so bili Slovenci takrat v nacistični ideologiji obravnavani kot manjvredni.
Današnje politične delitve je nato primerjal z zgodovinskimi časi, ko so ideologije ljudi delile na večvredne in manjvredne.
Prav od tam je govor prešel na Gazo in Palestino.
S tem je Golob eno najbolj simbolnih slovenskih spominskih slovesnosti ponovno povezal z aktualnim bližnjevzhodnim konfliktom – temo, ki že dolgo močno deli tudi slovensko javnost.
Golob tudi proti domači oblasti
V govoru ni napadal samo slovenske zunanje politike.
Sedanji oblasti je očital tudi uporabo zgodovine kot političnega orožja ter ustvarjanje nezaupanja, strahu in sovraštva med ljudmi.
Zaključek govora pa je bil že povsem domač politični poziv.
Golob je zbrane pozval k nasprotovanju na prihajajočem referendumu 11. oktobra in govor zaključil z besedami o boju “do zmage, do svobode”.
Tako se je govor, ki se je začel pri požigu Rašice pred 85 leti, prek nacizma in fašizma preselil v Gazo, Palestino, Izrael, slovensko zunanjo politiko in aktualni politični boj doma.
Golob je s tem ponovno odprl vprašanje, ki bo očitno ostalo eno najbolj eksplozivnih v slovenski politiki: koliko naj Slovenija sodeluje z Izraelom – in kje je meja med diplomatskim sodelovanjem ter političnim podrejanjem?
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš. En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu. Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu.
Zasebnost
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Najpomembnejše zgodbe dneva
Obvesti me ob pomembni zgodbi