Poslanec NSi Aleksander Reberšek je znova sprožil razpravo, ki deli javnost: znanje slovenščine kot pogoj za denarno socialno pomoč.
Njegov predlog je brez ovinkov. Kdor pride živet v Slovenijo, dobi eno leto časa, da se nauči osnov jezika. Če tega ne stori — pravica do socialne pomoči ne sme biti samoumevna.
»Konec izgovorov«
Reberšek je o pobudi govoril tudi z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič. Na Facebooku je zapisal, da ji je predstavil svoj predlog in vložil poslansko pobudo.
Njegove besede so jasne:
»Če prideš živet v Slovenijo, imaš eno leto časa, da se naučiš osnov našega jezika. Če se v enem letu nisi pripravljen naučiti niti osnov, potem socialna pomoč ne sme biti samoumevna. Pika.«
Z ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič sem danes govoril tudi o mojem predlogu, da mora biti znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč.Podal sem poslansko pobudo.
Če prideš živet v Slovenijo, imaš eno leto časa, da se naučiš osnov našega jezika.Če se v enem letu nisi pripravljen naučiti niti osnov, potem socialna pomoč ne sme biti samoumevna. Pika.Nisem proti tujcem. Trdim pa, da če živiš v Sloveniji, se nauči slovensko.Kako naj se človek vključi v družbo, dobi službo in normalno zaživi, če ga naš jezik sploh ne zanima?
Ne bomo se vedno mi prilagajali tistim, ki pridejo od drugod. Kdor pride k nam, naj spoštuje našo državo, naše zakone in tudi naš jezik.To je osnovno spoštovanje do države v kateri živiš.
Po njegovem mnenju jezik ni formalnost. Je pogoj za zaposlitev, vključevanje in samostojno življenje.
Kaj pravi zakon danes
Trenutna zakonodaja ne določa splošnega pogoja znanja slovenščine za denarno socialno pomoč. To ne pomeni, da jo dobi vsak — tujci morajo imeti dovoljenje za stalno prebivanje, mednarodno zaščito ali drug zakonski status, poleg tega se preverjajo dohodki in premoženje.
Jezik pa že zdaj ni povsem tuj pojem zakonu. Pri podaljšanju dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine mora polnoletni član že danes izkazati znanje slovenščine na preživetveni ravni. Reberšek bi to logiko razširil na socialno pomoč.
»Nisem proti tujcem«
Poslanec se brani očitkov o ksenofobiji:
»Nisem proti tujcem. Trdim pa, da če živiš v Sloveniji, se nauči slovensko. Kako naj se človek vključi v družbo, dobi službo in normalno zaživi, če ga naš jezik sploh ne zanima?«
In doda ostreje:
»Ne bomo se vedno mi prilagajali tistim, ki pridejo od drugod. Kdor pride k nam, naj spoštuje našo državo, naše zakone in tudi naš jezik.«
Ne prvič na tej temi
Reberšek ni novinec pri kritiki socialnega sistema. Znana je njegova izjava, da »zdrav človek potrebuje delo, ne socialne pomoči.« Letos je v NSi skupaj s SDS vložil tudi interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca — zaradi zastojev pri izvajanju socialne zakonodaje.
Kaj bi bilo potrebno za zakon
Da bi predlog postal realnost, bi bilo treba določiti:
- za koga bi pogoj veljal,
- katera raven znanja bi zadostovala,
- kako bi se znanje dokazovalo,
- in katere izjeme bi obstajale.
Vprašanje zdaj ni več, ali je ideja izrečena — ampak ali bo dobila dovolj glasov, da postane zakon.
Vi kaj pravite — bi znanje jezika moralo biti pogoj za socialno pomoč, ali gre predlog predaleč?
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost
