Na avtobusni postaji pri Šolskem centru Postojna je na tleh ležalo več izvodov Ustave Republike Slovenije. Nekateri so bili strgani, listi pa razmetani po okolici.
Če so jih odvrgli mladi, ki so jih tisti dan prejeli, potem je treba povedati naravnost: takšno ravnanje je sramotno. Otroci so povedali z dejanjem več o vzgoji kot besede.
Ne zato, ker bi moral mlad človek nekritično častiti državo, vlado ali politike. Ravno obratno.
Ustava ni vlada – ustava državljana varuje tudi pred oblastjo
Eden od argumentov, ki se je pojavljal pod fotografijami, je bil približno takšen: zakaj bi mladina spoštovala ustavo, če je ne spoštujejo politiki?
Jeza na politike je lahko povsem legitimna. Kritika oblasti je legitimna. Kritizirati je mogoče tudi samo ustavno ureditev.
Toda Ustava Republike Slovenije ni program ene vlade, ene stranke ali enega ministra.
Gre za temelj slovenskega ustavnega reda. Že njeni prvi členi določajo, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država ter da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.
Prav ustava je tista, ki državljanu zagotavlja pravice in postavlja meje oblasti.
Zato je ironija precej velika: človek lahko oblast javno kritizira tudi zato, ker živi v ustavnem sistemu, ki njegove temeljne svoboščine varuje.
Če meniš, da politiki kršijo ustavo, je odgovor zahtevati njeno spoštovanje – ne pa jo vreči na tla.
Kritika projekta? Popolnoma legitimna
Tudi odločitev ministrstva, da ustavo razdeli otrokom, ni sveta in nedotakljiva.
Letos sta ministrstvi prvič razdelili Ustavo Republike Slovenije prvošolcem in dijakom prvih letnikov, prvošolci pa so dobili še slovensko zastavico. Namen projekta je po uradnem pojasnilu približati mladim ustavne vrednote, državljansko odgovornost, aktivno državljanstvo in pripadnost skupnosti.
Tudi če ti ustava nič ne pomeni – smeti sodijo v smetnjak
In obstaja še veliko bolj osnovna raven, pri kateri politika sploh ni potrebna.
Če človek ne želi knjige, jo lahko pusti v šoli. Lahko jo podari. Lahko jo odnese domov. Lahko jo celo odloži med papir za reciklažo.
Ne vržeš je na tla in ne pustiš raztrganih listov za seboj.
To ni vprašanje leve ali desne politike. To je vprašanje osnovne kulture, odnosa do javnega prostora in osebne odgovornosti.
Če so to dejansko naredili dijaki, je zato tak prizor tudi resen vzgojni signal njihovim staršem.
Starši ne morejo nadzorovati vsake poteze najstnika in otroci niso kopije svojih staršev. Zato bi bilo nepošteno iz enega dejanja avtomatično obsoditi njihove družine.
Toda staršev bi moralo skrbeti, če njihov otrok meni, da je povsem normalno stvar, ki jo je pravkar prejel, raztrgati in pustiti kot smet na javni površini.
Šola namreč ne vzgaja samo matematike, jezikov in strokovnih predmetov. Tudi ministrstvo je ob začetku projekta zapisalo, da naj bi šola razvijala odgovornost, medsebojno spoštovanje, sodelovanje in pripadnost skupnosti.
Fotografije iz Postojne so skoraj boleče nasprotje prav temu cilju.
Najslabše bi bilo zdaj obtožiti celo generacijo
Hkrati pa iz nekaj raztrganih izvodov ne smemo narediti še ene napake in razglasiti, da je »današnja mladina izgubljena«.
Na Šolskem centru Postojna je prvi šolski dan začelo šolanje veliko mladih, iz fotografij pa ne vemo niti tega, koliko ljudi je bilo odgovorno za prizor. Šola je svoje dijake prvih letnikov 1. septembra sprejela ob 10.30 in jim začela novo izobraževalno obdobje.
Lahko je šlo za peščico posameznikov.
Toda prav zato je najbolj pošten zaključek precej preprost:
ne obsojajmo vseh mladih zaradi dejanja nekaj posameznikov – dejanja samega pa tudi ne opravičujmo.
Nobeno nezadovoljstvo z vlado, nobena politična pripadnost in nobeno mnenje o projektu razdeljevanja ustav ne spremeni dejstva, da je trganje knjig in odmetavanje papirja po tleh primitiven način izražanja nestrinjanja.
Če želimo od politikov kulturo, odgovornost in spoštovanje pravil, je težko hkrati mladim sporočati, da zanje ista merila ne veljajo.
Morda je zato največja ironija fotografij iz Postojne prav ta:
država je mladim želela podariti lekcijo o državljanski odgovornosti. Nekaj izvodov na tleh pa je pokazalo, zakaj je o državljanski odgovornosti očitno še vedno vredno govoriti.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost