Svoboda, SD in Levica zahtevajo takojšen odstop Stevanovića – vložile predlog za njegovo razrešitev
Po zaostritvi političnih razmer so predstavniki Svobode, SD in Levice sporočili, da po njihovem mnenju Zoran Stevanović ne more več opravljati svoje funkcije z zadostnim zaupanjem. Vložili so postopek za njegovo razrešitev.
Kar je bilo še pred dnevi le namig, je v torek postalo uradno. Opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica so vložile predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Očitajo mu kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.
Dve seji, ki nista uspeli
Jedro spora sta dve izredni seji državnega zbora, na katerih poslanci niso potrdili dnevnega reda. Zaradi tega DZ ni ustanovil opozicijskih preiskovalnih komisij o zadevi Black Cube in o sumih obvodnega financiranja strank. Proti dnevnemu redu so glasovali poslanci koalicije in Resnice – med njimi tudi sam Stevanović, ki komisiji predseduje.
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je predlog predstavil skupaj s sokoordinatorjem Levice Luko Mescem in vodjo poslanske skupine SD Meiro Hot. Po njihovih navedbah je Stevanović s svojim ravnanjem kršil ustavno določbo, ki varuje pravico parlamentarne manjšine do sklica izredne seje, in člen, ki DZ-ju omogoča odrejanje preiskav o zadevah javnega pomena.
“Zgrešena predpostavka,” pravi Stevanović
Predsednik DZ očitke zavrača. V svojem kabinetu so sporočili, da je obe izredni seji sklical v zakonitem roku in nanju uvrstil vse zahtevane točke – odločitev, da jih poslanska večina zavrne, pa po njegovem mnenju ni njegova odgovornost. “Predsednik državnega zbora nima pristojnosti, da bi mimo odločitve poslank in poslancev določil drugačen dnevni red ali vplival na rezultat glasovanja,” so sporočili iz njegovega kabineta, ki predlog za razrešitev opisuje kot posledico “nestrinjanja z odločitvijo večine poslancev pri glasovanju o dnevnem redu” – ne pa dejanske kršitve ustave ali poslovnika.
V ozadju tudi afera Mijič
Med povodi za predlog omenjajo tudi dogajanje okoli poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki naj bi s svojim podjetjem Progros ostal dolžan več deset tisoč evrov delavcem in davčni upravi, poleg tega pa naj bi zavajal glede lastne izobrazbe. Stevanović je Mijiču sprva stopil v bran in obljubil, da bo dolgove do delavcev poravnal sam, po razkritju o izobrazbi pa napovedal najstrožje sankcije – vendar šele jeseni, ko se sestane svet stranke.
Glasov (za zdaj) nimajo
Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih vsaj 46 glasov. Leva opozicija jih trenutno nima, zato je uspeh predloga malo verjeten. V SD kljub temu poudarjajo, da število glasov ni edino, kar šteje – gre jim predvsem za to, da poslance prisilijo v javno opredelitev.
Stevanović je bil aprila izvoljen z 48 glasovi, med drugim tudi z glasovi nekaterih poslancev SDS in NSi. Prav zato Mesec opozarja, da bo glasovanje pokazalo tudi to, kako se do njegovega ravnanja opredeljuje desna stran parlamenta.
Če bo predlog obravnavan, bo to enajsti poskus razrešitve predsednika državnega zbora v zgodovini samostojne Slovenije – doslej neuspešen v vseh desetih prejšnjih primerih.
Preizkus, ne le za Stevanovića
Razrešitev je malo verjetna. A predlog odpira vprašanje, ki presega en sam mandat: ali lahko nekdo hkrati vodi parlamentarne postopke in glasuje za poteze, ki opoziciji onemogočajo uporabo ustavnih pravic. Tudi če Stevanović funkcijo obdrži, madež dvoma bo ostal.