Krščanski apologeti in kritiki Islama razkrivjao, da so muslimani začeli z resnimi grožnjami vsem, ki razkrivajo Islam za to kar v resnici je. Objavljajo domače naslove, grozijo z umori, zalezovanje z njegovo nosečo ženo in grožnje z nasiljem. Razlog? Ker se na spletu odkrito govori o islamu in Mohamedu.
“To postaja nevarno,” opozarjajo.
Gre za lljudi, ki na spletu razlagajo krščansko vero, odgovarjajo na ateistične in islamske argumente ter javno govorijo o tem, zakaj islam ni vera miru.
Prav zaradi tega postajo tarče.
V zadnjih letih številni krščanski apologeti, nekdanji muslimani in kritiki islama opozarjajo na podoben vzorec: ko javno spregovorijo o Mohamedu, Koranu, džihadu ali nasilnih delih islamske tradicije, se ne soočijo samo z argumenti, ampak tudi z grožnjami.
Najprej pridejo žaljivke. Nato grožnje. Nato objavljanje osebnih podatkov. Nato pritisk na družino, službo, cerkev in domače okolje.
Po navedbah Jonesa naj bi posamezniki objavljali, kje naj bi živel, govorili o njegovih vratih, njegovi družini in celo o tem, da bi mu fizično škodovali. V posnetkih, ki jih navaja, se pojavljajo tudi grožnje z nasiljem ter spolno poniževanje njegove žene.
Jones pravi, da sta z ženo v pričakovanju drugega otroka. Prav zato naj bi se zdaj odločil, da mora družino preseliti na varnejšo lokacijo.
To je srhljiva cena javnega govorjenja o islamu na Zahodu.
In tukaj je bistvo, ki ga mnogi v Sloveniji še ne razumejo: to ni spor med dvema YouTuberjema. To je del širšega pojava, kjer se ljudi, ki kritizirajo islam, pogosto poskuša utišati ne z argumentom, ampak s strahom.
Krščanski ustvarjalci, kot so Michael Jones, David Wood, GodLogic in drugi, že leta javno razpravljajo z muslimanskimi apologeti. Njihova vsebina dosega milijone ljudi, ker odpirajo vprašanja, ki se jih velik del zahodnih medijev izogiba.
Kaj uči islam o Mohamedu?
Kaj pravijo islamski viri o nasilju?
Zakaj je kritika islama na Zahodu pogosto označena kot sovraštvo?
In zakaj tisti, ki ta vprašanja postavljajo javno, pogosto dobijo grožnje?
To so vprašanja, ki se jih ne da več pomesti pod preprogo.
Seveda to ne pomeni, da so vsi muslimani nasilni. Takšna trditev bi bila neresnična in nepravična. Toda hkrati je treba jasno povedati tudi drugo stran: obstajajo radikalni islamistični krogi, ki kritike islama ne razumejo kot svobodo govora, ampak kot žalitev, ki jo je treba kaznovati.
Če nekdo kritizira krščanstvo, Jezusa ali Sveto pismo, kristjani lahko odgovorijo z argumenti, molitvijo, razpravo ali ignoriranjem. Če pa kritik islama zaradi svojih besed dobi grožnje z umorom, posilstvom, objavo naslova in napadom na družino, potem Zahod ne govori več o svobodi govora, ampak o kapitulaciji pred strahom.
Vprašanje ni več, ali se z Jonesom strinjate.
Vprašanje je: ali sme človek na Zahodu javno kritizirati islam, ne da bi moral seliti svojo nosečo ženo in otroke na varno?
To je vprašanje, ki bi moralo zaskrbeti tudi tiste, ki niso kristjani.
Ker danes grozijo krščanskemu apologetu.
Jutri lahko grozijo novinarju.
Pojutrišnjem učitelju, politiku, avtorju, ženski, nekdanjemu muslimanu ali komurkoli, ki si bo upal reči nekaj, kar radikalcem ni všeč.
To ni samo verska tema. To je tema svobode govora, varnosti družin in prihodnosti Zahoda.
Jones zdaj prosi sledilce za pomoč, da bi svojo družino preselil v varnejši dom. Pravi, da bo še naprej širil evangelij in govoril o islamu, a da mora najprej zaščititi svojo ženo in otroke.
Njegov primer odpira večje vprašanje: koliko ljudi je že utihnilo, ker so vedeli, kaj jih čaka?
Koliko jih ne govori več, ker nočejo, da jim nekdo objavi domači naslov?
Koliko jih ne razpravlja več, ker se bojijo za svoje otroke?
In koliko časa bo Zahod še ponavljal, da je vse to samo “spletni prepir”, če pa ljudje zaradi svojih besed dejansko živijo v strahu?
Resnica ne sme postati kaznivo dejanje.
In svoboda govora ne pomeni nič, če jo lahko najglasnejši fanatiki zadušijo z grožnjami.