Predstavljajte si 77-letnega moža, ki je izbral tišino gozda namesto kaosa “normalnega” življenja. Nekdanji amaterski kolesar, ki mu je požar uničil dom, se je pred več kot desetletjem preselil v improvizirano bivališče v gmajni pri Zgornjih Duplicah blizu Grosuplja. Živel je skromno z okoli 400 evri socialne pomoči, obdajale so ga mačke in redki znanci. Ljudje so ga klicali “gozdni mož” – tih, neškodljiv samotar, ki nikomur ni delal škode.
- marca 2021 popoldne se je njegovo samotno življenje končalo v grozljivi brutalnosti.
NAPAD
Tistega popoldneva so v njegov gozd prišli štirje moški: trije kočevski Romi — Marjan Brajdič (24 let), Mihael Grm (19 let) in Marjan Grm (20 let) — ter njihov sorodnik iz Izole, Marko Belcl (23 let). Pričakovali so, da ima starec shranjeno precej denarja.
Preiskava
Po podatkih preiskave so ga napadli trije mladi moški iz kočevskega romskega okolja – 24-letni Marjan Brajdič, brata Mihael Grm (19) in Marjan Grm (20) ter njihov sorodnik Marko Belcl (23) iz Izole. Napadli so ga z debelo vejo, pretepli, zvezali roke in noge ter ga pustili ležati pred njegovim bivališčem. Motiv? Domneva, da ima prihranjen denar. Odnesli so okoli 2000 evrov in dva stara mobilna telefona.
Stanislav Knafelj je v mukah preživel celo noč in del dneva. Šele naslednje jutro, 19. marca, ga je našel prijatelj – zvezanega, krvavečega, stokajočega. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, a poškodbe glave so bile usodne. Umrl je še isti dan.
Slavca so z debelo vejo večkrat udarili po glavi. Pretepali so ga tudi, ko je ležal na tleh. Nato so ga zvezali in pustili sredi gozda. Ponoči se je temperatura spustila na štiri in pol stopinje pod ničlo.
Stanislav Knafelj je v bolečinah in mrazu ležal do naslednjega dne.
19. marca 2021 ga je našel prijatelj
Ko je prišel na obisk, je ob bivalniku naletel na prizor, ki se ga verjetno ni mogel pozabiti: Slavc, zvezan, s krvjo okoli glave. Bil je živ. Odpeljali so ga v UKC Ljubljana.
Še isti dan popoldne je umrl zaradi hudih poškodb možganov.
Kaj se je zgodilo potem?
Pet let sodnih zapletov
Primer je do danes doživel več obratov. Sprva so četverico obtožili umor iz koristoljubja, kasneje pa so očitek omilili na povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Prva sodba (kazni od 9 do skoraj 10 let) je padla na višjem sodišču zaradi dokaznih vprašanj – obramba je opozarjala na pomanjkanje neposrednih dokazov za nekatere obtožence, čeprav so DNK sledi, telefonski promet in priče kazale na njihovo pot tisti dan.
Eden od obtoženih (Marko Belcl) je bil kasneje obsojen na 9 let zapora. Sojenje se je vleklo, ponovno obravnavo so prestavljali, priče so se spominjale različno. Medtem so osumljenci pristali v novih kazenskih postopkih zaradi drugih nasilnih incidentov.
Zgodba Stanislava Knaflja ni samo tragika enega človeka. Je opomin na ranljivost tistih, ki živijo na robu – brez družine, brez glasu, brez medijske pozornosti. Medtem ko se v drugih primerih nasilja hitro prižgejo reflektorji, je ta “gozdni mož” umrl skoraj tiho. Njegovo življenje je bilo vredno manj kot dva tisočaka in dva stara telefona.
Danes, več let pozneje, primer še vedno čaka na dokončen epilog. Vprašanje, ki visi v zraku: zakaj tako počasno in zakaj tako malo javnega interesa za takšne žrtve?
Januarja 2026 je tožilka umaknila obtožnico zoper Brajdiča in brata Grm. Februarja so bili uradno oproščeni. Stroške postopka in odškodnino za pripor je pokrila država — torej davkoplačevalci.
1. julija 2026 je sodnica Maja Povhe izrekla končno sodbo: Marko Belcl — devet let zapora. Samo on. Samo eden.
Kar je sodnica povedala
Sodnica je v obrazložitvi poudarila, da je Belcl žrtvi nameril dva močna udarca v glavo — vitalni del telesa — jo nato zvezal in pustil v mrazu: »Obdolženec je dejanje zagrešil z direktnim naklepom in z zavestno malomarnostjo.«
Belclov odvetnik Andrej Gerlovič je v zaključni besedi zahteval oprostitev: »Biološki sledovi izkazujejo zgolj, da je bil obdolženec kritičnega dne ob oškodovancu, ne pa tudi, da ga je pretepel.«
Sodnica je presodila drugače.
Stanislav Knafelj ni bil slaven. Ni imel Twitterja, ni imel lobija. Bil je samo človek, ki je hotel mir v gozdu. In tega miru mu niso pustili.