Švedska, ki je desetletja veljala za evropski simbol odprtih vrat in multikulturalizma, je zdaj uradno zamenjala smer. Parlament je s tesno večino (174 proti 172) sprejel zakon, ki oblastem omogoča, da preklicejo dovoljenje za bivanje tujcem, ki po njihovem mnenju “živijo neprimerno” ali ne spoštujejo družbenih pravil.
Zakon velja tako za nove kot za že odobrene dovoljenja – torej retroaktivno. Pristojna bo Agencija za migracije, odločitve pa bo mogoče izpodbijati na sodišču.
Kaj šteje za “neprimerno življenje”?
Vlada in minister za migracije Johan Forssell nista podala natančnega seznama, a so kot primere navedli:
- neplačevanje davkov in neporavnane dolgove
- delo na črno
- kriminal (tudi če ni kazensko preganjan)
- povezave z ekstremističnimi organizacijami
Forssell je ob predstavitvi zakona marca jasno povedal: »Kdor si ne prizadeva ravnati pošteno, ne sme računati na to, da bo ostal.«
Zakon vključuje tudi obveznost javnih uslužbencev, da prijavijo osebe, za katere sumijo, da bivajo v državi nezakonito – kritiki temu pravijo “zakon o ovaduhih”.
Zakaj zdaj?
To je del širšega zaostrovanja migracijske politike desne vlade premierja Ulfa Kristerssona, ki jo podpira nacionalistična stranka Švedski demokrati. Spremembe prihajajo pred septembrskimi volitvami in odražajo rast nezadovoljstva Švedov nad integracijo, kriminalom in stroški migracij. Švedska je v zadnjih letih močno zaostrila pravila in dosegla najnižje število azilantov po letu 1985.
Kritiki, ki podpirajo multikulturo pričakovano: Nejasno in nevarno
Levi opoziciji in organizacijam za človekove pravice zakon ni všeč. Opozorili so, da so definicije preveč nejasne, kar lahko vodi do arbitrarnih odločitev in krši načelo enakosti pred zakonom. Po njihovem mnenju se odločitve ne bodo temeljile samo na kaznivih dejanjih, temveč na subjektivni oceni “vrednot”.
Kljub temu je zakon sprejet. Švedska zdaj jasno sporoča: bivanje ni pravica za vedno, ampak privilegij, ki zahteva odgovorno vedenje. Upajmo na tako pot v vseh EU državah.