Gibanje Svoboda je ostalo zunaj oblasti, a očitno ne tudi zunaj želje po vladanju. Po zavrnitvi Janševe ponudbe za sodelovanje v t. i. partnerstvu za uspešno Slovenijo zdaj napovedujejo oblikovanje svoje “vlade v senci”.
Uradno gre za opozicijsko ekipo, ki naj bi spremljala delo aktualne vlade, jo kritizirala, pripravljala programske predloge in ponujala alternative po posameznih resorjih. V praksi pa je politično sporočilo precej bolj jasno: če ne morejo sedeti v vladi, si bodo sestavili svojo.
Podpredsednik Svobode Klemen Boštjančič je po seji izvršnega odbora dejal, da so Janšev dokument preučili in ugotovili, da v njem po njihovem ni konkretne vsebine. Zmotilo jih je predvsem to, da naj ne bi vseboval jasnih rešitev za področja, kot so šolstvo, zdravstvo in druga ključna vprašanja države.
Toda za volivce je pomembno predvsem nekaj drugega: Svoboda se ni odločila za sodelovanje, temveč za opozicijski protinapad.

Namesto da bi nova razmerja moči sprejeli kot politično realnost in pokazali pripravljenost za odgovorno državniško držo, bodo zdaj oblikovali vzporedno ekipo, ki bo spremljala vsak korak aktualne vlade. To pomeni, da bo imelo skoraj vsako ministrstvo svojega političnega nasprotnika, vsaka odločitev svojo kontra interpretacijo, vsak zakon svoj napad.
To seveda ni nezakonito. “Vlada v senci” je v parlamentarnih demokracijah poznan opozicijski instrument. A politično sporočilo je vseeno zelo ostro: Svoboda ne želi biti partner stabilnosti, temveč glavna struktura odpora proti novi vladi.
In tu nastane problem.
Slovenija po volitvah ne potrebuje še ene predstave užaljene politike, ampak odgovornost. Država ima pred sabo resne izzive: zdravstvo, šolstvo, migracije, varnost, draginjo, davke, gospodarstvo in zaupanje ljudi v institucije. Če je Janšev dokument res prazen, naj Svoboda pokaže boljši dokument. Če imajo boljše rešitve, naj jih položijo na mizo. Če imajo boljšo ekipo, naj jo predstavijo.
Toda če je glavni namen samo politično preživetje, rušenje in priprava na vrnitev na oblast, potem naj to povedo naravnost.
Ker ljudje nismo neumni. Razumemo razliko med konstruktivno opozicijo in politiko, ki ne zna sprejeti, da ni več na oblasti.
Svoboda se zdaj predstavlja kot stranka, ki bo nadzirala vlado, pripravljala alternative in opozarjala na napake. Toda hkrati s tem pošilja tudi drugo sporočilo: mi smo prava oblast v čakanju.
To je klasična politika oklepanja moči. Najprej izgubiš možnost sestaviti vlado, potem pa si ustvariš svojo politično konstrukcijo, da ohraniš vtis, da si še vedno center države.
Vprašanje je preprosto: bodo v Svobodi dejansko pripravili konkretne rešitve za Slovenijo ali samo novo opozicijsko mašinerijo za vsakodnevno streljanje po Janševi vladi?
Če bodo predstavili resne predloge, jih bo treba presojati po vsebini. Če pa bo “vlada v senci” samo lep izraz za politično nagajanje, potem naj ljudje vedo, kaj gledajo: stranko, ki ni več v vladi, a se še vedno obnaša, kot da ji oblast pripada.
Slovenci ne potrebujemo vlade v senci. Slovenci potrebujemo politiko na svetlobi – z jasnimi rešitvami, odgovornostjo in spoštovanjem volje ljudi. Je tako?
